NLB, Gorenjska banka, Addiko Bank, SKB, BKS Bank, Factor banka, Sberbank, DBS, Intesa Sanpaolo, Delavska hranilnica, Primorska Hranilnica, Hranilnica Lon, KD Banka, SID banka, UniCredit

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Irena Ferluga, (D.Ž.), (K.A.) Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 07. jul.. 2016 Stran: 2

Po dveh letih in pol od vložitve ovadb vendarle tudi preiskave bančnih izbrisov. Tokrat v NLB. Za 600 milijonov evrov posredno oškodovanih pol milijona državljanov

Včeraj je Slovenijo razvnela še ena akcija kriminalistične policije. Njeni sodelavci so obiskali Banko Slovenije in NLB. A težišče preiskave je bilo na centralni banki, saj so kriminalisti NLB hitro zapustili, zadržali pa so se tudi v dveh revizorskih hišah, v Ernst&Young in v Deloitte Slovenija. Vsi, ki so že od sanacije bank v decembru 2013 opozarjali, daje bila izračunana bančna luknja pregloboka, pogoji, ki so jih upoštevali revizorji, pa v celotnem evropskem prostoru za Slovenijo unikatni, da so temeljili na nerealno negativnih predpostavkah, in so se že pred dvema letoma izkazali za neupravičene, so včeraj doživeli prvo potrditev svojih prizadevanj.

Ovadbe v imenu imetnika izbrisanih obveznic NLB26?

V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) so pred dvema letoma in pol v imenu imetnika obveznic NLB26 vložili kazensko ovadbo zoper NLB, ki jo je pripravila odvetnica Tamara Kek. Ta v okviru Društva MDS zastopa imetnike finančnih instrumentov v vseh bankah, kjer so bili izvedeni ukrepi Banke Slovenije, s katero je bilo neposredno oškodovanih 100.000 državljank in državljanov, posredno (preko pokojninskih družb) pa je bilo oškodovanih še dodatnih pol milijona državljanov.

"Glede na to, da že dve leti in pol čakamo tudi odločitev ustavnega sodišča v zvezi s številnimi ustavnimi pobudami, ki so bile vložene zaradi novele Zakona o bančništvu, sprejete pod nekdanjo predsednico vlade Alenko Bratušek, v Društvu MDS upamo, da se bodo zadeve vendarle v kratkem času razčistile in da bodo odgovorne osebe odgovarjale za škodo, ki je bila povzročena v slovenskih bankah," so zapisali v Društvu MDS. Eden najbolj zavzetih borcev za pravice razlaščenih upnikov podržavljenih bank dr. Tadej Kotnik pa: "Postopkov NPU in tožilstva ne morem komentirati, ker z njimi nisem seznanjen, tudi z današnjo preiskavo sem seznanjen le skozi poročila medijev. Če so moja javna dokumentiranja nepravilnosti in protislovij v bančni sanaciji decembra 2013 kaj prispevala k ugotavljanju dejanskega stanja, pa me to seveda veseli."

Danes je v javnosti odjeknila novica, da potekajo kriminalistične preiskave v Banki Slovenije, NLB in dveh revizijskih hišah. V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) smo že dve in pol leti nazaj v imenu imetnika obveznic NLB26 vložili kazensko ovadbo zoper NLB, ki jo je pripravila odvetnica Tamara Kek. Odvetnica Tamara Kek v okviru Društva MDS zastopa imetnike finančnih instrumentov v vseh bankah, kjer so bili izvedeni ukrepi Banke Slovenije, s katero je bilo neposredno oškodovanih 100.000 državljank in državljanov Republike Slovenije, posredno (preko pokojninskih družb) pa je bilo oškodovanih še dodatnih 500.000 državljanov.

Glede na to, da že dve leti in pol čakamo tudi odločitev Ustavnega sodišča v zvezi s številnimi ustavnimi pobudami, ki so bile vložene zaradi novele Zakona o bančništvu (ZBan-1L), sprejete pod nekdanjo predsednico Vlade, mag. Alenko Bratušek, v Društvu MDS upamo, da se bodo zadeve vendarle v kratkem času razčistile in da bodo odgovorne osebe odgovarjale za škodo, ki je bila povzročena v slovenskih bankah.

Ljubljana, 06. julij 2016

Sodišče posredno pripoznava naše navedbe

Na podlagi doslej znanih javnih podatkov menimo, da je sodišče z izdanim sklepom o izvedbi hišnih preiskav posredno pripoznava in pritrjuje našim javnim navedbam, da sanacija bank ni potekala v skladu z veljavno zakonodajo. Glede na to, da so predmet današnjih preiskav Banka Slovenije ter družbi Ernst & Young ter Deloitte in NLB, lahko sklepamo, da so preiskovalci pripoznali tudi usklajenost delovanja in ravnanja, sicer teh med seboj nepovezanih oseb.

Glede na današnje pričanje vodja specializiranega državnega tožilstva Harija Furlana pred preiskovalno komisijo Državnega zbora, pa v Društvu MDS ponovno zahtevamo, da vsi vpleteni v sanacijo bank (revizijske hiše, Banka Slovenije in posamezne banke) prično resno in odgovorno sodelovati s preiskovalnimi organi in da razkrijejo vse dokumente, ki so bili, po našem mnenju, temelj pravno spornim ukrepom v zvezi s sanacijo bank.

Na Ustavno sodišče smo 3.6.2016 naslovili predlog za začasno zadržanje z namenom zadržanja teka zastaralnih rokov za vložitev odškodninskih tožb zoper Banko Slovenije ter zoper poslovne banke in člane njihovih uprav. Z ozirom na to, da Ustavno sodišče še ni odločilo o več pobudah za oceno ustavnosti določb Zakona o bančništvu povezanih z izrednimi ukrepi prenehanja delnic in podrejenih obveznic bank, prvih vloženih že v začetku decembra 2013, smo ocenili, da je sedaj že skrajni rok za začetek priprave odškodninskih tožb.

Medij: Dnevnik (V ospredju) Avtorji: Katja Svenšek Teme: Mali delničarji Datum: Sob, 18. jun.. 2016 Stran: 2

FINANCE / SANACIJA BANK

Sodišče EU bo težko pričakovano odločitev o sanaciji slovenskega bančnega sistema objavilo prve dni sod nih počitnic. Takrat bodo izbrisani obvezničarji z odškodninskimi tožbami začeli loviti zastaralne roke.

Sodišče EU v Luksemburgu bo svojo odločitev o sanaciji slovenskega bančnega sistema, na katero nestrpno čakajo tako oškodovani lastniki delnic in podrejenih obveznic bank kot vodilni v Banki Slovenije in na ministrstvu za finance, sporočilo v torek, 19. julija. Ustavni sodniki bodo takrat ravno začenjali sodne počitnice, izbrisani obvezničarji pa, kot kaže, z odškodninskimi tožbami lovili zastaralne roke.

Za zdaj brez zadržanja zastaralnih rokov

Medij: Večer (Gospodarstvo) Avtorji: Katja Šeruga, Damijan Toplak, Branka Bezjak Teme: Mali delničarji Datum: Sre, 15. jun.. 2016 Stran: 6

Še vedno ni povsem jasno, ali so se tudi nadzorniki seznanili s prodajno pogodbo za Aerodrom Maribor, a do plačila kupnine nihče od vpletenih o kupcu ne želi govoriti

Jože Stegne, predsednik uprave Delavske hranilnice (DH), je za Večer potrdil, da so za svojo naložbo Aerodrom Maribor našli kupca. Pravi, da so z njim že podpisali kupoprodajno pogodbo, medtem ko kupnine še niso prejeli in za to prenosa lastništva niso opravili. O imenu kupca (še) ne želi govoriti, ker so se tako dogovorili s kupcem, dejal je le, da gre za strateškega investitorja, ki naj bi letališče razvijal. Vrednost naložbe v Aerodrom Maribor so vrednotili na 2,7 milijona evrov, so zapisali v lanskem letnem poročilu - so torej iz naložbe izstopili z dobičkom? "Delavska hranilnica nobene naložbe ne proda z izgubo in tudi te nismo," odgovarja Stegne, ki je za Planet TV dejal, da je bilo dobička tri do štiri milijone evrov. Ladimir Brolih, direktor Aerodroma Maribor, pa, da o prodajni transakciji ne ve nič, "da je ta tako ali tako stvar lastnika". Medtem ko je prvi nadzornik hranilnice Ivan Sotošek povedal, da so se nadzorniki z informacijo o prodaji Aerodroma Maribor seznanili, ime kupca pa naj bi bilo znano do konca tedna, ko naj bi bila poravnana kupnina. Ko smo preverjali, kaj točno je informacija, ki so jo o prodaji Aerodroma Maribor dobili nadzorniki, in kdaj, se je po nadaljnjem preverjanju izkazalo, da so nadzorniki nazadnje o tem dobili neuradno ustno informacijo pred meseci, informacija pa je bila zgolj ta, da se za prodajo Aerodroma Maribor dela, in nič več.

Prodali bi že prej...

Ustavno sodišče je že decembra 2013 prejelo prve pobude za oceno ustavnosti določb Zakona o bančništvu (ZBan-1), na podlagi katerih so bili z odločbami Banke Slovenije dne 18.12.2013 petim slovenskim bankam (NLB, d.d., Nova KBM, d.d., Abanka, d.d., Probanka, d.d. in Factor banka, d.d.) izrečeni izredni ukrepi, s katerimi so bile izbrisane vse obveznice in delnice omenjenih bank. Odločitve Ustavnega sodišča še vedno ni, medtem ko se zastaralni roki za vložitev odškodninskih tožb zoper Banko Slovenije, poslovne banke in člane njihovih uprav v zvezi z navedenim izbrisom s koncem letošnjega leta iztekajo. 

Zato so pobudniki v okviru Društva Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) in drugi pobudniki, ki jih vse zastopa Odvetniška pisarna Tamara Kek d.o.o. pred Ustavnim sodiščem vložili ponovno zahtevo za začasno zadržanje določb Zakona o bančništvu (ZBan-1) s predlogom načina izvršitve tega sklepa, in sicer na način, da se tek zastaralnih rokov zadrži do odločitve Ustavnega sodišča, oziroma do izteka enega leta od objave odločitve Ustavnega sodišča v Uradnem listu.

Ljubljana, 08. junij 2016

Pobudniki, ki so na podlagi odločb Banke Slovenije praktično čez noč ostali brez vseh svojih naložb v podrejene obveznice in delnice bank menijo, da odsotnost sprejema odločitve s strani Ustavnega sodišča (absolutno prednostna obravnava, ki traja že skoraj 2 leti in pol) onemogoča ustrezno sodno varstvo. 

V Odvetniški pisarni Tamare Kek so utemeljili, da bi pobudnikom z nadaljnjim izvrševanjem 347. in 350.a člena Zakona o bančništvu (ZBan-1) v zvezi s prvim in drugim odstavkom 352. člena Obligacijskega zakonika lahko nastale težko popravljive oziroma celo nepopravljive škodljive posledice, ker bi bili prisiljeni, da pred odločitvijo Ustavnega sodišča vložijo tožbe in zahtevajo sodno varstvo svojih pravic zoper Banko Slovenije, poslovne banke in člane njihovih uprav, pri čemer bi bilo to sodno varstvo na podlagi izpodbijane ureditve popolnoma neučinkovito in bi lahko privedlo do kršitve njihove pravice do učinkovitega sodnega varstva. 

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Datum: Tor, 17. maj. 2016 Stran: 3

Uroš Rotnik

Zaradi domnevnih nepravilnosti in zlorabe položaja pri gradnji bloka Teš6 so kriminalisti že junija leta 2012 opravili kriminalistične preiskave; tudi na domu nekdanjega šefa Termoelektrarne Šoštanj Uroša Rotnika. Skoraj leto dni pozneje so opravili nove hišne preiskave, tudi tokrat pri Rotniku. Kriminalisti so leta 2014 v zvezi s tem na specializirano državno tožilstvo (SDT) vložili pet kazenskih ovadb proti Rotniku in 15 drugim osebam zaradi zlorabe položaja, pranja denarja, tatvine, krive ovadbe in preprečitve dokazovanja. Ta dejanja naj bi povzročila za 297 milijonov evrov škode. Na SDT potrjujejo, da so proti Rotniku in drugim vložili dve zahtevi za preiskavo zaradi zlorabe položaja in oškodovanja v vrednosti 250 milijonov evrov, ki še poteka. Zdaj zaslišujejo predstavnika tuje pravne osebe, domnevno je to Alstom. Preiskavo zaradi pranja denarja je višje sodišče razveljavilo in vrnilo v ponovno odločanje, letos pa je SDT vložilo še tri zahteve preiskave zaradi preprečitve dokazovanja in krive ovadbe.

Robert Ferko

Leta 2011 so kriminalisti izvedli več preiskav domov in poslovnih prostorov. Med pridržanimi je bil tudi predsednik uprave Elana Robert Ferko, in sicer zaradi suma nepravilnosti pri izplačevanju nagrade in prodaji nepremičnin in premičnin, s čimer naj bi povzročili za 300 milijonov evrov oškodovanja. Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je zaradi nepravilnosti pri izplačevanju nagrade leta 2012 proti trem osebam vložil kazensko ovadbo. Ferko, Svetisav Ašanin iz agencije A.S.O. in Katarina Golmajer iz Elana so leta 2014 priznali zlorabo položaja in ponarjenje listin za neupravičeno izplačilo nagrade Ferku v vrednosti 78.000 evrov. Ferku je sodišče naložilo 250 evrov kazni in 720 ur dela v splošno korist. Za sum nepravilnosti pri poslovanju z nepremičninami in premičninami pa NPU ni zbral dovolj dokazov za podajo kazenske ovadbe.

Roman Glaser

Čeprav je prejšnji upravi Perutnine Ptuj z Romanom Glaserjem na čelu očitano marsikaj, se je kriminalistična preiskava na podlagi prijave malih delničarjev zgodila po tem, ko se je Slovenska industrija jekla (Sij) odločila prevzeti to družbo. Sij je takratnemu vodstvu Perutnine za delnice PMP Holdinga, ki je solastnik družbe, odštel sto evrov, kar je več kot za delnico Perutnine, zato so mali delničarji ocenili, da bi lahko šlo za 2,5 milijona evrov koristi. Nacionalni preiskovalni urad je priskave izvedel zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja. Na policiji pojasnjujejo, da je zadeva še v predkazenskem postopku, bolj konkretnih odgovorov pa še ne morejo dati.

Medij: Siol.net Avtorji: Dušan Valenčič Teme: Mali delničarji Datum: Čet., 28. apr.. 2016 Vir: Spletna stran

G. Dušan Valenčič se je odzval na mojo kolumno. Pri tem ni pisal o vsebini kolumne, temveč se je spustil na raven osebne diskvalifikacije. Gospod Dušan Valenčič je bivši član uprave Factor banke, ki je bila likvidirana. Kot je omenjeno pod njegovim komentarjem na Siol.net , ga banka toži za škodo povzročeno banki kar v petih postopkih, poleg tega mora svojo bančno »ekspertizo« pojasnjevati tudi kriminalistom NPU. Posebno obeležje delu in liku tako uspešnega bankirja daje tudi dejstvo, da je za sabo pustil več sto milijonsko luknjo, ki jo moramo kriti davkoplačevalci. Oseba s takšnimi »referencami« le stežka daje kredibilne sodbe o mojih akademskih in osebnih vrlinah.

Medij: Siol.net Avtorji: Dušan Valenčič Teme: Mali delničarji Datum: Čet., 28. apr.. 2016 Vir: Spletna stran

Dne 25. 4. 2016 je bila na tem spletnem portalu objavljena kolumna dr. Igorja Mastena z naslovom "Nepripravljeni v novo krizo strumno naprej".

Bližnja zgodovina me je naučila, da je treba njegove objave jemati resno, saj ni skrivnost, da akademsko sodeluje s krogom ljudi, ki jih povezuje sporno izpeljana sanacija slovenskega bančnega sistema.

Ker sem bil osebno priča in akter dogajanj, povezanih z dogodki v jeseni 2013, sem svoja mnenja objavljal na spletnem forumu slovenskega poslovnega dnevnika. Kljub moralni vprašljivosti mojega objavljanja in kritičnosti prav do interesnega kroga, kateremu pripada dr. Masten, so bili uredniki korektni in so v določenem spornem momentu celo pokazali učno uro novinarske profesionalnosti.

V  kolumni sta me sprva zmotili le dve navedbi. Prva, o neprimerno slabšem stanju slovenskih bank v primerjavi s tujimi ob skrbnem pregledu slovenskega bančnega sistema l. 2013 (predvidevam, da je bilo mišljeno slovensko in tuje lastništvo bank). Vzrok naj bi bilo slabo upravljanje s tveganji, bodisi namerno bodisi iz neznanja.

V komentar pod kolumno sem hotel zapisati, da je dr. Masten pravi vzrok za to razliko že pojasnil v svojem članku "Več pozitivnega, kot si mislimo" (Dnevnikov Objektiv, 31. 8. 2013), kjer je zapisal "… z nekaj izjemami so tuje banke vodile hazardersko tekmo posojanja na našem trgu. Vendar so njihove matere ustrezneje in hitreje reagirale. Več slovenskih bančnih hčera je preneslo nekatera velika slaba posojila na tuje matere". Popolnoma pravilna ugotovitev in ne vem, zakaj je treba zdaj, tri leta pozneje, prodajati drugo razlago.

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Irena Ferluga Teme: Mali delničarji Datum: Sob, 23. apr.. 2016 Stran: 3

Dr. France Arhar: "Zaključen postopek prodaje NKBM lahko vpliva na ceno NLB"

"Uspešno zaključena prodaja NKBM je lahko dobra novica s treh vidikov. Tako za domači trg kot za tuje trge, predvsem z vidika državne lastnine in podobnih prodajnih procesov iz preteklosti, ki se niso zaključili. Drugi je dejstvo, da smo soočeni z že drugim procesom sanacije v bančništvu, po prvem v letih 1993-1997, ko je bila država primorana lastniško vstopiti v banke. Izkazalo se je, da državna lastnina ni bila tako uspešna kot zasebna, že kmalu so šle v stečaj banka Triglav, Štajerska hranilnica in nekaj hranilno-kreditnih služb. V drugi sanaciji bank sta ponovno prva in druga največja banka, v nadzorovano likvidacijo sta šli Probanka in Factor banka," je za Večer povedal dr. France Arhar, direktor Združenja bank Slovenije in prvi guverner Banke Slovenije. 
"Tretji vidik je namera lastnikov, da ob dejstvu majhnega trga poskušajo skoncentrirati v NKBM dodatno moč s prevzemom še nekaterih bank. Ob politiki nizke ali celo negativne obrestne mere je zelo težko zagotavljati želene rezultate v bankah. Tudi zaradi bistveno nižjega povpraševanja, in ko ni kreditne rasti, naj bi bila ekonomija obsega z zmanjševanjem stroškov dodaten prispevek k izboljšanju rezultatov bank."

Verjamete, da bosta nova lastnika NKBM banko razvijala v uspešen servis prebivalstvu in gospodarstvu?