Zbiranje pooblastil - Abanka, Mladinska knjiga Založba, Iskra Avtoelektrika,

Banka Celje, Zavarovalnica Triglav, Istrabenz, Cinkarna Celje - TUKAJ

 

Mediji o malih delničarjih

Sod v predčasen odpoklic dveh nadzornikov Triglava

Medij: Dnevnik Avtorji: M. P. Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 19. 05. 2012 Stran: 17

Ljubljana - Slovenska odškodninska družba (Sod) pod vodstvom Tomaža Kuntariča (na fotografiji) je po neuradnih informacijah na Zavarovalnico Triglav poslala zahtevo za razširitev dnevnega reda skupščine s predčasnim odpoklicem Antona Ribnikarja in Vladimirja Uršiča iz nadzornega sveta zavarovalnice.

Namesto Ribnikarja in Uršiča naj bi Sod po neuradnih podatkih za nova člana nadzornega sveta predlagal Matjaža Jauka, namestnika direktorja Soda, in investicijskega bančnika Gregorja Kastelica, ki se je pred leti omenjal kot kandidat za člana uprave Nove Ljubljanske banke, zdaj pajezaposlenvskupini ING. Zakaj so se v Sodu odločili za predčasen odpoklic dveh članov nadzornega sveta, za zdaj ni znano, vprašanje pa je, ali bo država na skupščini 12. junija sploh lahko glasovala.

Agencija za trg vrednostnih papirjev zaradi suma kršitve zakona o prevzemih trenutno namreč vodi postopek proti državnim lastnikom Triglava. Ker imajo ti vlasti kar okoli dve tretjini vseh delnic, jim tako ne pomaga niti sprememba zakona o prevzemih, ki je prevzemni prag zvišala na 33,33 odstotka.

Več...

Od človeka, ki mora shujšati, ne zahtevajmo, naj shujša v glavo

Medij: Delo - Sobotna priloga Avtorji: Jenko Miha Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Sobotna priloga Datum: 19. 05. 2012 Stran: 4

Mojmir Mrak, ekonomist

Slovenija je ena redkih držav evropske monetarne unije in EU, kije leti 2010 in 2011 javnojinančno »prešpricala«. Zato bo danes morala najprej varčevati. Šele ko bomo ustvarili prave razmere, bomo lahko začeli gospodarsko rast, pravi ekonomist Mojmir Mrak. Vladni varčevalni ukrepi so korak v pravo smer, a le, kar zadeva glavne številke, drugače pa ni vzdržno, da »hujšamo v glavo« in krčimo izdatke za šolstvo, visoko šolstvo, raziskave in razvoj.

Profesor mednarodnih financ na ekonomski fakulteti v Ljubljani poudarja: »Ko primerjaš slovenske probleme s problemi perifernih držav, je primerjava s Španijo vsaj meni najbolj blizu. Ne po globini krize, ta je v Španiji precej večja, pač pa po tipu krize, po izpostavljenosti bank gradbenemu sektorju.«

Profesor Mrak, je gospodarska in finančna kriza leta 2012 hujša od tiste leta 2009? V čem so razlike?

Če jo gledamo s stališča evroobmočja kot celote, danes razpolaga z več instrumenti za reševanje krize kot takrat, njena infrastruktura pa je bolj odporna na nenadne šoke in grožnje z razpadom kot takrat. Leta 2010, ko je izbruhnila grška kriza, v EMU nismo imeli mehanizma za reševanje krize. Krizo se je reševalo z ad hoc dogovorom, sklenjenim čez vikend, katerega jedro so bili bilateralni krediti Grčiji. Danes sicer imamo začasni in stalni mehanizem za reševanje kriz, žal pa njun obseg zadošča le za reševanje kriz perifernih, manjših držav evroobmočja, ne pa tudi večjih držav v jedru evropske monetarne unije. Prav prelivanje krize v te države lani jeseni, ki gaje spremljala grožnja z razpadom evroobmočja, je pokazalo, da krize ni mogoče reševati samo z obrambnimi zidovi. Potrebni so bili močnejši instrumenti, ki so bili udejanjeni v obliki dogovora držav članic o tesnejšem fiskalnem sodelovanju, danes poznanem kot fiskalni pakt, in v bistveno aktivnejši vlogi ECB pri reševanju krize. Žal je sprejeti fiskalni pakt usmerjen skoraj izključno na varčevanje, kar je glede na vzroke za krizo, ki so v veliki meri plačilnobilančni in ne le javnofinančni, preozko. Vse bolj je jasno, da zgolj fiskalno reševanje krize ni vzdržno in ga bo treba dopolniti z učinkovitimi instrumenti, ki naj bi omogočili hitrejšo gospodarsko rast in s tem nova delovna mesta.

Poglejmo Slovenijo. Kriza 2009 in 2012. Kje so razlike?

Več...

Delnica Nove KBM že pod tremi evri

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 19. 05. 2012 Stran: 9

Pretekli borzni teden na Ljubljanski borzi ni poskrbel le z v povprečju dobrima dvema odstotkoma nižjimi delniškimi tečaji, ampak je v četrtek "zmrznil" tudi trgovalni sistem Xetra. Osrednji indeks SBI TOP je trenutno vreden 569 indeksnih točk in je le še nekaj odstotkov oddaljen od zgodovinskega minimuma. Dokaj nizko, pri 46 evrih, je delnica novomeške farmacevtske družbe Krka, kjer so investitorji v napetem pričakovanju, kdaj bo družba najbrž poljskim institucionalnim investitorjem prodala za blizu 100 milijonov evrov lastnih delnic, kar se utegne zgoditi do konca letošnjega junija, razen če bi bile razmere za kaj takšnega preveč neugodne. Toni Balažic še ni delničar Mercatorja Delnica Nove KBM že ped tremi evri.

Po včerajšnjem ustoiičenju na vrh Mercatorja je Toni Balažic priznal, da še ni delničar Mercatorja, to podjetje je za letošnje prvo četrtletje sicer ta teden objavilo skromnih 700 tisoč evrov čistega dobička, bo pa o morebitnem nakupu Mercatorjevih delnic razmislil. Informacija, da je Mercator v poldrugem mesecu po odstopu prejšnje uprave pod vodstvom Žige Debeljaka že dobil novo vodstvo, ki naj bi do 28. maja bilo dopolnjeno še s tremi člani uprave (govori se o Dragu Kavšku, Stanki Čurovič in Mileni Štular), je spodbudna, toda novo upravo največjega slovenskega trgovskega podjetja čaka še veliko dela, da bo v krizno zahtevnih razmerah spravila poslovanje v bolj dobičkonosne vode. Tako kot Mercatorjev Maxen (t. i. brezosebne bencinske črpalke) tudi Petrol, vrednost njegove delnice je ta teden z ravni 190 upadla na 185 evrov, čaka vse večja konkurenca pri prodaji naftnih derivatov, saj prek Hoferja z brezosebnimi bencinskimi črpalkami na slovenski trg vstopa tudi avstrijski Free Energy Trading.

Več...

Bodo v NKBM nekdanji vodilni in nadzorniki sodno preganjam?

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 19. 05. 2012 Stran: 1

Agencija za upravljanje kapitalskih naložb predlaga, naj se delničarji na skupščini 8. junija seznanijo z izsledki revizije Banke Slovenije in naj aktualna uprava vloži tožbe proti nekdanjim vodilnim in nadzornikom zaradi domnevnih kršitev dolžnosti članov organov vodenja in nadzora pri poslih KBM Projekta na Hrvaškem

Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) kljub nameri vlade, da jo ukine oziroma spoji z drugimi državnimi družbami, ki upravljajo državno premoženje (KAD, SOD, DSU in PDP), želi poslom nekdanje uprave NKBM, ki jo je vodil Matjaž Kovačič, priti do dna. Zato je v NKBM poslala zahtevek za razširitev dnevnega reda skupščine, ki je sklicana za 8. junij.

Agencija predlaga tri dodatne točke dnevnega reda: o seznanitvi s poročili, revizijami in drugimi aktivnostmi v zvezi z ugotavljanjem odgovornosti odgovornih oseb družbe KBM Projekt Zagreb (prej Multiconsult Zagreb), pri čemer se agencija sklicuje na poročilo nadzornega sveta banke. Predlog druge dodatne točke dnevnega reda je, naj poslovodstvo banke najkasneje v šestih mesecih vloži tožbe proti odgovornim zaradi poslov na Hrvaškem za povrnitev škode, nastale "kot posledica kršitve dolžnosti članov organov vodenja in nadzora," pri čemer se agencija sklicuje na izsledke revizije Banke Slovenije.

Več...

Bankirji odprli pot za Mercatorjev scenarij v Petrolu

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 18. 05. 2012 Stran: 10

Pred skupščino Petrola Poziv za razrešitev Urbana Goloba iz NS omogoča popolno rekonstrukcijo nadzornega sveta

Ljubljana - »Predlog za razrešitev Urbana Goloba iz NS Petrola, ki sta ga za majsko skupščino vložili Hypo banka in NLB, omogoča popolno rekonstrukcijo NS, kot smo jo že videli na aprilski skupščini Mercatorja,« je včeraj opozoril predsednik društva MDS Rajko Stankovič.

Hypo banka in Nova Ljubljanska banka sta pred časom (to je v zakonskem roku) vložili predlog za razširitev dnevnega reda skupščine Petrola. Z njim delničarjem predlagata, naj se iz NS odpokliče nekdanji član uprave Hypo banke Urban Golob, ne pa tudi, kdo naj bi Goloba zamenjal v nadzornem svetu.

To je najmanj nenavadno, saj odpira možnosti za zamenjavo vseh predstavnikov kapitala v NS, je včeraj opozoril predsednik društva Mali delničarji Slovenije (MDS) Rajko Stankovič. Sogovornika čudi tudi, da Urban Golob ni sam odstopil iz NS Petrola.

»Urban Golob je bil v NS Petrola imenovan kot predstavnik Hypo banke, v kateri ni že od leta 2011,« je včeraj opozoril Stankovič. Z vprašanjem smo se obrnili tudi na Hvpo banko in NLB. V banki Hypo so odgovorili, da na skupščini ne bodo predlagali kandidata za nadzornika, iz NLB pa, da svojih prihodnjih odločitev ne morejo komentirati.

Odprta pot za manever

Več...

ATVP ukrepal proti prevzemnikom Mipa

Medij: Delo Avtorji: V. T. Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 18. 05. 2012 Stran: 10

Kršitev zakona o prevzemih Agencija naložila plačilo globe

Ljubljana - Višje sodišče v Ljubljani je pritrdilo odločbi o prekršku, ki jo je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) izdala proti prevzemnikom novogoriškega Mipa.

Naj spomnimo, da so se hude težave novogoriškega Mipa, ki je v najboljših časih dajal kruh 300 zaposlenim in ga je lastniško obvladovala družina Volk, začele sredi leta 2008, ko je skupina zašla v hude likvidnostne težave. Aprila 2009 je šel Mip v stečaj. Takrat je družbo vodil direktor uprave Marko Volk, Vojteh Volk pa je bil koordinator skupine Mip.

Leta 2010 je proti prevzemnikom Mipa ukrepala tudi Agencija za trg vrednostnih papirjev. Trem pravnim osebam in dvema odgovornima osebama v Mipu je leta 2010 izdala odločbo o prekršku zakona o prevzemih. Z njo je dvema odgovornima osebama izrekla globo v skupni višini 3680 evrov in jima naložila plačilo sodne takse in stroškov postopka, medtem ko pravnim osebam globe zaradi stečajnega postopka ni izrekla. Prvi odgovorni osebi je naložila plačilo kazni v višini 840 evrov, drugi pa 2840 evrov. Odločbo ATVP je pred kratkim potrdilo tudi Višje sodišče v Ljubljani.

Več...

Višje sodišče o prevzemu Mipa

Medij: Primorske novice Avtorji: Ni avtorja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Na kratko Datum: 18. 05. 2012 Stran: 5

Višje sodišče v Ljubljani je posredno pritrdilo odločbi o prekršku, ki jo je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) izdala zoper prevzemnike družbe Mesna industrija Primorske (Mip). Ta je od aprila 2009 v stečaju. Višje sodišča je zavrnilo pritožbe pravnih in njihovih odgovornih oseb ter v celoti potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. V njej je Okrajno sodišče v Ljubljani v celoti potrdilo odločbo ATVP o prekršku zaradi kršitve zakona o prevzemih proti prevzemnikom Mipa.

Več...

Ta veseli dan ali Facebook na borzi

Medij: Dnevnik Avtorji: Ogrin Jernej Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 18. 05. 2012 Stran: 23

Ljubljana - Dočakali smo dan, ki je že več kot pol leta buril domišljijo borznih vlagateljev. Upravljalec največjega svetovnega družbenega omrežja Facebook (FB) danes namreč s kotacijo na newyorški borzi Nasdaq začenja eno najbolj pričakovanih prvih javnih ponudb delnic (IPO) zadnjega časa.

Določen razpon med 34 in 38 dolarji za delnico pomeni, da bi lahko FB zbral med 14 in 16 milijard dolarjev, celotno družbo pa to vrednoti na kar 93 do 104 milijarde dolarjev. S tem bo to največji tehnološki IPO doslej in eden največjih v ZDA nasploh. Astronomske vsote so deloma posledica hitre rasti družbe, deloma pa velikega zanimanja za tehnološke IPO v zadnjem času, saj so zgolj lani kotacije na borzi začele tudi delnice Groupona, Linkedlna, Pandore in Zynge.

Kako vzdržen je dejansko poslovni model?

Kljub evforiji pa je treba ostati previden. Stomilijardno vrednotenje je namreč razmeroma visoko za družbo, ki je leta 2011 ustvarila 3,71 milijarde dolarjev prihodkov in milijardo dobička. Poleg tega so se zvišali tudi stroški in posledično je FB že razočaral pri rezultatih. Se bolj pomemben pa bo prihodnji razvoj poslovnega modela.

Več...

Sava - Napovedali zahtevo za vrnitev menedžerskih nagrad

Medij: Večer Avtorji: G. R. Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 16. 05. 2012 Stran: 10

Napovedali zahtevo za vrnitev menedžerskih nagrad

V Društvu MDS so pred skupščino Save, ki bo 24. maja - več kot 14 tisoč delničarjev prav te dni prejema obvestila, koga lahko izberejo za pooblaščenca na skupščini -, napovedali, da ne bodo podprli razrešnice prejšnji upravi Save pod vodstvom Janeza Bohoriča.

Društvo MDS je namreč že lani opozarjalo na domnevne nepravilnosti v obdobju, ko je upravo vodil Janez Bohorič. Ta je družbo pripeljala v visoko zadolženost, s katero se mora zdaj spopadati novo vodstvo. Razčiščevanje preteklih odločitev je že na lanskoletni skupščini Save zahtevalo Društvo MDS skupaj s Kadom in Sodom zahtevalo razčiščevanje preteklih dejanj.

Pooblaščenca Društva MDS Adolf Zupan in Rajko Stankovič bosta od uprave zahtevala odgovor, ali so bile članom uprave izplačane odpravnine skladno s pogodbo in ali pogodba ni morda imela klavzule, ki bi bila vezana na uspešnost oziroma neuspešnost njihovega dela. "Prepričani smo namreč, da si Janez Bohorič (150 tisoč), Emil Vrstovšek (142 tisoč) in Vinko Perčič (142 tisoč evrov) niso prislužili izplačila nagrade v enormni bruto višini 437 tisoč evrov. Če obstaja pravna možnost, bomo upravo zadolžili, da jo izterja nazaj," pravijo v Društvu MDS.

Društvo MDS bo na skupščini skupaj z drugimi delničarji predlagalo, da se ponovni mandat ne podeli celotni predlagani ekipi nadzornikov v sestavi Miran Kalčič, Jože Obersnel, Janko Kastelic in mag. Stanislav Valant. Menijo namreč, da slednja dva tega položaja ne moreta več zasedati, zato bo Društvo MDS predlagalo svojega kompetentnega strokovnjaka, proučilo morebitne nasprotne predloge kandidatov in potrdilo tiste, ki so strokovni in zaupanja vredni glede na njihovo preteklo delo.

Več...

Mali delničarji proti Bohoričevi razrešnici

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 16. 05. 2012 Stran: 10

Skupščina Save Mali delničarji proti Bohoričevi razrešnici. Mali delničarji zahtevajo, naj nekdanja uprava vrne odpravnino.

Ljubljana - Mali delničarji Save nasprotujejo podelitvi razrešnice nekdanji upravi Janeza Bohoriča ter ponovnemu imenovanju Staneta Valanta in Janka Kastelica v NS holdinga. Delničarji Save, ki je leto 2011 končala z 156,1 milijona evrov izgube, bodo na majski skupščini glasovali tudi o razrešnici upravi za lani. Na to so se včeraj ostro odzvali v društvu Mali delničarji Slovenije (MDS), kjer menijo, da si uprava Janeza Bohoriča ne zasluži razrešnice. »Nekdanja uprava je privedla Savo v visoko izgubo in visoko zadolženost. S to se zdaj spopada sedanja uprava, ki je za zagotavljanje likvidnosti prisiljena odprodajati naložbe, zato bomo na skupščini zahtevali ločeno glasovanje o razrešnici upravi in nadzornikom za leto 2011,« je poudaril predsednik MDS Rajko Stankovič.

Pooblaščenca društva MDS bosta od uprave zahtevala tudi odgovor, ali so bile izplačane odpravnine nekdanji upravi skladno s pogodbo in ali pogodba ni morda imela klavzule, ki bi bila vezana na uspešnost njihovega dela. V društvu so namreč prepričam, da si Janez Bohorič (150.000 evrov), Emil Vrstovšek (142.000 evrov) in Vinko Perčič (142.000 evrov) niso prislužili izplačila nagrade v enormni bruto višini 437.000 evrov. Še več, »če obstaja pravna možnost, bomo upravo zadolžili, da jo izterja nazaj«, so sporočili iz MDS. V MDS nasprotujejo tudi ponovnemu imenovanju iste ekipe nadzornikov kranjske Save.

Po sedanjem predlogu bi upravo Save tudi prihodnja štiri leta nadzorovali Miran Kalčič, Jože Obersnel, Janko Kastelic in Stane Valant, v društvu MDS pa menijo, da Stane Valant in Janko Kastelic tega položaja ne moreta več zasedati. MDS bo zato na skupščini predlagal svojega kandidata in proučil morebitne nasprotne predloge.

Več...
Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.