Medij: Delo - Sobotna priloga Avtorji: Jenko Miha Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Sobotna priloga Datum: 19. 05. 2012 Stran: 4
Mojmir Mrak, ekonomist
Slovenija je ena redkih držav evropske monetarne unije in EU, kije leti 2010 in 2011 javnojinančno »prešpricala«. Zato bo danes morala najprej varčevati. Šele ko bomo ustvarili prave razmere, bomo lahko začeli gospodarsko rast, pravi ekonomist Mojmir Mrak. Vladni varčevalni ukrepi so korak v pravo smer, a le, kar zadeva glavne številke, drugače pa ni vzdržno, da »hujšamo v glavo« in krčimo izdatke za šolstvo, visoko šolstvo, raziskave in razvoj.
Profesor mednarodnih financ na ekonomski fakulteti v Ljubljani poudarja: »Ko primerjaš slovenske probleme s problemi perifernih držav, je primerjava s Španijo vsaj meni najbolj blizu. Ne po globini krize, ta je v Španiji precej večja, pač pa po tipu krize, po izpostavljenosti bank gradbenemu sektorju.«
Profesor Mrak, je gospodarska in finančna kriza leta 2012 hujša od tiste leta 2009? V čem so razlike?
Če jo gledamo s stališča evroobmočja kot celote, danes razpolaga z več instrumenti za reševanje krize kot takrat, njena infrastruktura pa je bolj odporna na nenadne šoke in grožnje z razpadom kot takrat. Leta 2010, ko je izbruhnila grška kriza, v EMU nismo imeli mehanizma za reševanje krize. Krizo se je reševalo z ad hoc dogovorom, sklenjenim čez vikend, katerega jedro so bili bilateralni krediti Grčiji. Danes sicer imamo začasni in stalni mehanizem za reševanje kriz, žal pa njun obseg zadošča le za reševanje kriz perifernih, manjših držav evroobmočja, ne pa tudi večjih držav v jedru evropske monetarne unije. Prav prelivanje krize v te države lani jeseni, ki gaje spremljala grožnja z razpadom evroobmočja, je pokazalo, da krize ni mogoče reševati samo z obrambnimi zidovi. Potrebni so bili močnejši instrumenti, ki so bili udejanjeni v obliki dogovora držav članic o tesnejšem fiskalnem sodelovanju, danes poznanem kot fiskalni pakt, in v bistveno aktivnejši vlogi ECB pri reševanju krize. Žal je sprejeti fiskalni pakt usmerjen skoraj izključno na varčevanje, kar je glede na vzroke za krizo, ki so v veliki meri plačilnobilančni in ne le javnofinančni, preozko. Vse bolj je jasno, da zgolj fiskalno reševanje krize ni vzdržno in ga bo treba dopolniti z učinkovitimi instrumenti, ki naj bi omogočili hitrejšo gospodarsko rast in s tem nova delovna mesta.
Poglejmo Slovenijo. Kriza 2009 in 2012. Kje so razlike?