Mediji o malih delničarjih

Medij: RTV  Avtorji: MMC RTV SLO, STA, T.L.Š Teme:  Telekom Slovenije, mali delničarji Datum: 28. avgust 2024 Vir: TUKAJ

Skupina Telekom Slovenije je prihodke od prodaje v letošnjem polletju medletno povečala za štiri odstotke na 346,6 milijona evrov, čisti dobiček pa se je zvišal za 25 odstotkov na 29,6 milijona evrov. Večje prihodke pripisujejo predvsem rasti uporabnikov.

Skupina je v polletju ustvarila 350,1 milijona evrov poslovnih prihodkov.

Skupina Telekom Slovenije je imela konec letošnjega junija štiri odstotke oziroma 73.020 več mobilnih drobnoprodajnih uporabnikov (skupno malo manj kot 1,9 milijona) ter dva odstotka več fiksnih drobnoprodajnih širokopasovnih priključkov (skupno malo več kot 300.000) kot v enakem obdobju lani. Število uporabnikov se povečuje tako v Sloveniji kot na Kosovu, so iz Telekoma danes sporočili prek spletnih strani Ljubljanske borze.

Skupina je v polletju ustvarila 350,1 milijona evrov poslovnih prihodkov, kar je štiri odstotke več kot v enakem obdobju lani. K povečanju skupnih prihodkov je prispevala tudi rast prihodkov od finančnih in zdravstvenih storitev, zavarovanj ter prihodkov na veleprodajnem trgu.

Dobiček iz poslovanja (EBIT) je na ravni skupine dosegel 38,7 milijona evrov, kar je sedem odstotkov več kot v primerljivem obdobju lani. Dobiček iz poslovanja pred obrestmi, amortizacijo in davki (EBITDA) se je zvišal za štiri odstotke, na 121,4 milijona evrov. EBITDA marža na ravni skupine predstavlja 35-odstotni delež v prihodkih od prodaje.

Za naložbe 79,7 milijona evrov

Za naložbe je skupina v šestih mesecih skupno namenila 79,7 milijona evrov. Kot so poudarili, v Sloveniji družba Telekom Slovenije priklop na svoje optično omrežje omogoča več kot 470.000 gospodinjstvom, s stalno nadgradnjo in posodobitvami celotnega omrežja pa postavlja temelje za nadaljnji razvoj.

"V okviru celovite posodobitve, s katero povečuje tudi pokritost in krepi zmogljivosti, je Telekom Slovenije v letu in pol zmogljivost svojega mobilnega omrežja povečal za več kot 30 odstotkov, omrežja 5G pa celo za trikrat. S tehnologijo 4G tako pokriva 98 odstotkov prebivalstva in jo še vedno izboljšuje, s tehnologijo 5G pa že več kot 65 odstotkov prebivalstva. Leta 2025 bo Telekom Slovenije zagotovil 99-odstotno pokritost prebivalstva s 5G," so napovedali.

Načrtujejo 717,4 milijona evrov poslovnih prihodkov

Za letos na ravni skupine načrtujejo 717,4 milijona evrov poslovnih prihodkov, EBITDA v znesku 233,6 milijona evrov in 43,2 milijona evrov čistega dobička. "V prvem polletju smo zastavljene cilje s povečevanjem števila uporabnikov in večjo prodajo v različnih segmentih poslovanja uspešno uresničevali, zato predvidevamo, da bomo cilje dosegli," so zapisali v družbi.

Matična družba Telekom Slovenije je v polletju ustvarila 304,4 milijona evrov poslovnih prihodkov, kar je tri odstotke več kot v enakem obdobju lani, čisti dobiček pa je bil z 19,6 milijona evrov višji za 20 odstotkov.

Skupina je konec junija zaposlovala 3.222 ljudi, kar je odstotek manj kot v enakem obdobju lani. V matični družbi je bilo zaposlenih 2.054 ljudi.

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Srečko Klapš, Jelka Zupanič Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 21. avgust 2024 Stran: 3

Madžarski bančni krog sklenjen

Kako je OTP banka vstopala na slovenski bančni trg in prišla do 30-odstotnega deleža? Koliko jo je to stalo in kdaj bodo predstavili novega vodjo OTP banke v Sloveniji? In zakaj mali delničarji predlagajo zunajsodno poravnavo?

Jutri je predviden dan D za pravno združitev Nove KBM (NKBM) in SKB v OTP banko. Po besedah predsednika uprave Nove KBM Johna Denhofa naj bi pravna in tudi operativna združitev potekala "izjemno gladko", saj imajo izkušnje z združevanji bank, nazadnje z Abanko. Tako se bo združena banka od petka imenovala OTP banka. Operativna združitev pa bo potekala od 30. avgusta do vključno 2. septembra, ob čemer bodo največ sprememb deležne stranke SKB. 

Kako je nastajala OTP banka v Sloveniji

Madžarska bančna skupina OTP s preko sto milijardami evrov bilančne vsote in več kot 40 tisoč zaposlenimi na trinajstih bančnih trgih si je vseskozi prizadevala za naskok na slovenski bančni trg. Teren je namreč tipala že leta 2015, ko je vlada Mira Cerarja prodala NKBM za 250 milijonov evrov ameriškemu Apollu in Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD). Prav tako so bili Madžari neuradno za okoli deset odstotkov ponujene kupnine prekratki za Abanko, ki jim jo je za 444 milijonov evrov speljala prav NKBM. Decembra 2019 jim je le uspelo od francoske skupine Societe Generale kupiti SKB in njeni lizinški družbi. Za prvi prevzem v Sloveniji so odšteli 323 milijonov evrov. Sandor Csanyi, predsednik in glavni izvršni direktor skupine OTP, je že takrat napovedal nadaljnje prevzeme bank, saj da želijo v Sloveniji doseči nad 25-odstotni tržni delež, celo do 30-odstotnega. Ko so se utrdili v SKB, so bili z nekaj manj kot devetodstotnim tržnim deležem tretja največja banka v državi. Francoski črno-rdeči logotip je ozelenel v korporativne barve OTP. Banko pa še naprej vodi Anita Stojčevska.

Madžari so si tudi po različnih lobističnih poteh prizadevali za prevzem Nove KBM, ki bi jim prinesla želeno tretjino bančnega trga in jih izenačila z največjo konkurentko NLB. Med drugim sta se Sandor Csanyi in član uprave OTP banke Laszlo Wolf v Ljubljani sredi maja 2021 sestala s tedanjim premierjem Janezom Janšo.

Sredi aprila 2021 sta dopisnika Reutersa iz Budimpešte poročala, da naj bi se madžarska bančna skupina OTP pogajala z ameriškim investicijskim skladom Apollo o nakupu NKBM. Neuradno sta še navedla, da se prevzemna cena giblje okoli 1,2 milijarde ameriških dolarjev oziroma okoli milijarde evrov. Pogajanja v ZDA so bila uspešna, saj so že konec maja 2021 v Budimpešti potrdili, da je OTP banka z 8o-odstotnim lastnikom NKBM ameriškim skladom Apollo in petinsko lastnico EBRD podpisala pravno zavezujočo pogodbo o nakupu.

Zneska v OTP in Apollu ne razkrivajo, je pa Csanyi v intervju za Večer na vprašanje, glede na to, da so slovenski davkoplačevalci bančno luknjo mariborske banke zakrpali z okoli 850 milijoni evrov, ali je bila kupnina višja ali nižja, odgovoril: "Zvito vprašanje, ponavljam, da smo v skladu s podpisano prodajno pogodbo zavezani k molčečnosti. Lahko pa rečem, da bi bili zadovoljni, če bi bila kupnina okoli zneska, ki ga omenjate." Ob tem je nedvomno, da so ameriški bankirji z izpogajano kupnino postali zmagovalci slovenske bančne sanacije.

Nervoza ob čakanju na soglasje varuha konkurence

Agencija za varstvo konkurence (AVK) je nato več kot leto presojala morebitne vplive na slovensko bančno konkurenco. Zaradi tega je bilo na strani sklada Apollo in OTP kar nekaj nervoze. Američani so se namreč želeli čim prej umakniti iz Slovenije. Zvonili so telefoni na linijah Maribor-Ljubljana-Budimpešta--Frankfurt. In OTP banka je 30. januarja lani le pridobila soglasja AVK, s čimer je izpolnila še zadnji pogoj za sklenitev finančne transakcije pri prevzemu NKBM. Madžari so kupnino poravnali 6. februarja 2023 in postali uradni lastniki Skupine Nova KBM. 

Nato je prvi mož OTP banke Csanyi na odmevni tiskovni konferenci v Kazinski dvorani SNG Maribor oznanil, da bodo vodenje bodoče združene OTP banke zaupali predsedniku uprave Nove KBM Johnu Denhofu, podpredsedniško funkcijo pa namenili prvi bančnici SKB Aniti Stojčevski. Takrat je Csanyi prvič obiskal tudi sedež banke in se srečal z nekaj uslužbenci. Napovedal je leto in pol združevanja bank in sinergije na področju poslovalnic, posebno tistih, ki so si najbližje.

Sredi aprila letos je Madžarom naredil nekaj sivih las John Denhof, ko je napovedal slovo od bančništva ob koncu mandata decembra letos. Da bo šel na svoje in po potrebi sodeloval tudi z OTP, če bodo tako želeli. Na sedežu banke v Budimpešti so začeli prečesavati morebitne kandidate za njegovega naslednika. Na vprašanje, kdo bo od petka vodil združeno OTP banko v Sloveniji in v kateri fazi je postopek kadrovanja oziroma kdaj bi lahko bil imenovan novi prvi mož slovenske veje OTP, pa so nam včeraj iz Budimpešte odgovorili: "Aktualni predsednik uprave Nove KBM John Denhof bo vodil OTP banko v Sloveniji do izteka mandata konec decembra letos. Njegov naslednik pa bo prevzel vodenje banke v letu 2025, ko bo pridobil potrebno licenco. Kadrovski postopek je v zaključni fazi, tako da bomo novega bodočega vodjo OTP banke v Sloveniji kmalu predstavili."

Sredi aprila je precej vznemirjenja in burnih odzivov, predvsem v Mariboru in Podravju, sprožila odločitev vodstva OTP banke, da preseli sedež NKBM sprva na začasni naslov na Slovensko cesto v Ljubljani, nato pa v kompleks Emonika, ki ga prav tako gradijo Madžari. Sledili so pozivi k zamenjavi banke, nekateri so to tudi storili. Nato je konec junija OTP dobila še dovoljenji ECB in Banke Slovenije za združitev bank. Ta se bo, kot rečeno, pravno zgodila jutri, medtem ko bo operativna združitev potekala od 30. avgusta do vključno 2. septembra.

"Ko enkrat spustimo stvari iz svojih rok, nanje nimamo več vpliva"

Dr. Bogomir Kovač o združevanju Nove KBM in SKB v OTP banko meni, da gre za odločitve kapitala. "V hipu, ko privatizirate eno ali drugo banko, je od tod dalje le vprašanje časa, kako bo prišlo do centralizacije, združevanja... Interes, ki ga je v tem primeru pokazal madžarski kapital, ima veliko več širših, političnih, življenjskih, strateških postavk, medtem ko je bila privatizacija Nove KBM rezultat finančnih skladov, ki imajo en sam cilj - da tako ali drugače svoj portfelj obogatijo. Ampak ko enkrat spustimo stvari iz svojih rok, nanje nimamo več vpliva. Na eni strani je pri nas z zahoda prisoten zelo močan vpliv italijanskih bank, in to na pomembnem strateškem območju, pa tudi vpliv madžarske banke na vplivnem območju sosednje Madžarske. Oboje je za Slovenijo z globalnega dolgoročnega vidika nevarna situacija, ampak v to smo se spravili z zelo nespametnimi potezami v preteklosti,” meni Kovač. Pri tem pojasni, kako smo naš bančni sistem v devetdesetih letih prejšnjega stoletja pripeljali v to situacijo: "Po prvi sanaciji in razbijanju Ljubljanske banke - kar je bila tudi problematična operacija - smo prišli v razmere, ki smo jih do konca zakoličili ob veliki finančni krizi in diktatu, ki ga je izvajala Evropska centralna banka in tudi bančni kapital zahodnih interesnih družb, ki je stal za ECB. Francozi so se umaknili že zdavnaj, bi bila pa to oblika, ki je smiselna, namreč imeti v našem prostoru francoske in nemške banke, ne pa italijanskih in madžarskih, tudi avstrijskih. To bi bilo smiselno, če bi imeli globalno strateško politiko, vendar pa te ni bilo niti med bankirji in še manj med političnimi vrhovi.”

Kovač še meni, da je združevanje bank zdaj stvar tehničnega preigravanja. To da ni lahko, gre za nekaj zelo dolgoročnega, kar je treba dobro urediti, utrditi, zato se v tem procesu tudi ni hitelo, delalo se je zelo sistematično, po njegovem mnenju najbrž dobro, saj so v ozadju profesionalne ekipe. 

"V hipu, ko privatizirate banko, je od tod dalje le vprašanje časa, kako bo prišlo do centralizacije, združevanja..." 

Mali delničarji za zunajsodno poravnavo 

Rajko Stankovič, predsednik Društva Mali delničarji Slovenije (MDS), poziva lastnika OTP in upravo, naj razmislijo o zunajsodni poravnavi s skoraj sto tisoč izbrisanimi delničarji: "OTP banka bi kot prevzemnik Nove KBM in pravni naslednik Abanke Vipa ter Banke Celje lahko s tem zaprla desetletno 'pravno sramoto', ki epiloga zaradi zapletov pri sprejemanju zakonodaje še ni dobila." Stankovič doda, da bi morebitna taka poslovna poteza OTP v Sloveniji poglobila zaupanje. V MDS še menijo, da bi lahko nastopila morebitna obveznost do OTP, saj tečejo tožbe ne samo zoper Republiko Slovenijo, temveč tudi zoper poslovne banke oziroma njene pravne naslednice.

Spomnimo, da je Sandor Csanyi v enem od intervjujev za Večer na vprašanje, ali so v elemente prodajne pogodbe vnesli tudi klavzule o poplačilu nekdanjih imetnikov obveznic in delnic NKBM, odgovoril: "Ne poznam podrobnosti sanacije slovenskega bančnega sistema, povedali so mi, da je slovenska država vanj vložila znatna sredstva. Glede na to, da smo kupili NKBM od ameriškega zasebnega sklada, ta finančna transakcija teh elementov ne vsebuje." Na vprašanje, ali so seznanjeni, da potekajo tudi finančni pravdni postopki v zvezi s tem, pa je odgovoril: "Smo seznanjeni, toda po zagotovilih naših pravnih svetovalcev ti ne vplivajo na naše načrte z NKBM." 

Kako je nastajala OTP banka v Sloveniji

13. december 2019: OTP banka iz Budimpešte kupi 99,73-odstotni delež SKB banke in 100-odstotna deleža družb SKB Leasing in SKB Leasing Select od francoske Skupine Societe Generale. 16. april 2021: Dopisnika agencije Reuters iz Budimpešte poročata, da naj bi se madžarska bančna skupina OTP pogajala z ameriškim investicijskim skladom Apollo o nakupu Nove KBM. 

31. maj 2021: Madžarska OTP banka z lastniki Nove KBM ameriškim skladom Apollo (80 %) in EBRD (20 %) podpišejo pravno zavezujočo pogodbo o nakupu.

6. februar 2023: S plačilom kupnine OTP banka postala lastnica Skupine Nove KBM. 

19. april 2024: OTP napove selitev sedeža Nove KBM iz Maribora, sprva na Slovensko cesto v Ljubljani, nato pa v kompleks Emonika, ki ga gradijo Madžari.

5. april 2024: John Denhof, predvideni prvi mož združene OTP banke, napove odhod iz te bančne skupine s koncem leta 2024.

27. junij 2024: Nova KBM in SKB banka pridobita dovoljenji ECB in Banke Slovenije za združitev bank.

22. avgust 2024: Združitev SKB banke in Nove KBM v OTP banko Slovenija.

30. avgust do 2. september: Operativni prenos strank SKB banke v informacijski sistem Nove KBM. 

Medij: SIOL Avtorji: St. M.; STA Tema: Luka Koper Datum: 22. avgust 2024 Vir: TUKAJ

Luka Koper je v prvem letošnjem polletju na ravni skupine ustvarila 163,3 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je tri odstotke več kot v lanskem polletju, a vseeno odstotek pod načrti. Čisti dobiček je bil z 32,8 milijona evrov prav tako za tri odstotke višji kot v enakem času lani, obenem pa tudi 24 odstotkov višji od načrtov.

V Luki Koper so nerevidirano polletno poročilo komentirali z besedami, da je skupina polletje sklenila z dobrimi poslovnimi rezultati. Večina finančnih kazalnikov je tako presegla načrtovane, kljub postopnemu ohlajanju gospodarstva in napetim razmeram v Rdečem morju pa je upravljavec edinega slovenskega tovornega pristanišča v drugem četrtletju spet zabeležil postopno rast pretovora, zlasti na kontejnerskem segmentu.

V šestih mesecih skupaj je sicer skupni ladijski pretovor dosegel 11,3 milijona ton blaga, kar je bilo odstotek manj kot v lanskem prvem polletju in prav tako odstotek pod poslovnim načrtom.

Na kontejnerskem terminalu so v Luki pretovorili 548.096 ton, kar je prav tako odstotek manj kot v enakem obdobju 2023 in dva odstotka pod načrti. Čeprav so prve mesece zaznamovale zamude v ladijskem transportu – tako na povezavah z daljnim vzhodom kot med pristanišči v Sredozemlju, so se razmere po pojasnilih iz Luke že aprila bistveno izboljšale, zato so drugo četrtletje sklenili s petodstotno rastjo prometa.

Upad pretovora vozil

So se pa zamiki v prihodu ladij in postopno ohlajanje avtomobilskega trga odrazili na nižjem pretovoru vozil, ki je v prvih šestih mesecih znašal 409.460 vozil in bil medletno nižji za devet odstotkov, glede na načrtovanega pa za šest odstotkov.

Rast so po drugi strani zabeležili na generalnih tovorih (devet odstotkov), kjer so pretovorili več jeklenih izdelkov, in na tekočih tovorih (štiri odstotke). Na segmentu sipkih in razsutih tovorov je bil zaradi postopnega upada premoga skupni pretovor nižji, so pa v Luki v prvih šestih mesecih pretovorili več gnojil, pšenice in fosfatov.

Čisti prihodki malenkost pod načrti

Čisti prihodki od prodaje so bili s 163,3 milijona evrov za odstotek nižji od načrtov in za tri odstotke višji kot v prvem polletju lani. Več je bilo storitev polnjenja in praznjenja kontejnerjev ter drugih dodatnih storitev, manj prihodkov pa so zaradi hitrejšega obrata blaga v Luki zabeležili iz obračunavanja skladiščnin.

Dobiček iz poslovanja (EBIT) skupine je s 37,3 milijona evrov za 26 odstotkov presegel načrte, a bil vseeno za odstotek nižji kot v lanskem prvem šestmesečju. Družba je beležila nižje stroške energentov in materiala ter storitev vzdrževanja, višji pa so bili ob usklajevanju plač in novem zaposlovanju stroški dela. So bili pa vsi ti stroški nižji od načrtov, skupno so bili tako stroški poslovanja za šest odstotkov nižji od načrtovanih.

Dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) je bil s 54 milijoni evrov na ravni rezultata iz lanskega polletja, a 16 odstotkov višji od načrtov.

Čisti poslovni izid je bil z 32,8 milijona evrov za 24 odstotkov višji od načrtovanega in za tri odstotke nad izidom iz lanskega polletja, temu pa je prispeval tudi 180 odstotkov višji poslovni izid iz financiranja v višini 1,9 milijona evrov.

Zagnali obsežen investicijski cikel

V Luki Koper so spomnili, da so v začetku leta zagnali tudi obsežen investicijski cikel, ki so ga konec leta 2023 zastavili v strateškem poslovnem načrtu za obdobje 2024 – 2028. Aprila so sklenili gradnjo več sončnih elektrarn skupne moči 4,2 megavata, ki se razprostirajo na strehah skladišč. Na drugem pomolu so začeli gradnjo 12. veza ter nadaljevali premestitev skladiščnih blokov na kontejnerskem terminalu, cevovodov na drugem pomolu ter nadgradnjo polnilnih mest za goriva.

V šestih mesecih so za naložbe skupno namenili 20,7 milijona evrov, kar je sedem odstotkov več kot v lanskem prvem polletju, a vseeno za 14 odstotkov pod načrti. Še bistveno večje naložbe so načrtovane za naslednja četrtletja.

Medij: Novi tednik Celje (Gospodarstvo) Avtorji: Janja Intihar  Teme: mali delničarji Datum: Četrtek, 18. julij 2024 Stran: 5

Lastniki Uniorja, med katerimi imajo malo več kot polovico delnic država in z njo povezane družbe, tudi letos niso bili deležni izplačila dividend. Nazadnje so jih dobili leta 2007. Zreška družba je v sklicu seje skupščine sicer napovedala, da bo letos za dividende namenila 938 tisoč evrov, vendar na seji ta predlog ni bil sprejet.

Društvo Mali delničarji Slovenije je zaradi tega napovedalo izpodbojno tožbo. Uprava in nadzorni svet sta ob obrazložitvi predloga o izplačilu dividend v višini 0,33 evra bruto na delnico, za kar bi družba porabila 938 tisoč evrov čistega dobička iz leta 2022, zapisala, da Unior s tem ne bo kršil finančnih zavez, ki so rriu jih naložile banke, pri kat prih je najel sindicirano posojilo. Na seji se je zgodil preobrat, saj je večina prisotnih delničarjev podprla nasprotni1 predlog Marjana Adamiča, manjšega delničarja in vodje vzdrževanja v Uniorju, naj bilančni dobiček ostane nerazporejen.

V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS] so zaradi takšne odločitvei ogorčeni in bodo na sklep, proti kateremu je na seji glasovalo malo več kot 30 odstotkov prisotnih lastnikov, vložili izpodbojno tožbo. »Razloga zja neizplačilo dividend ni, saj ljJnior izpolnjuje vse finančne zahteve do bank. Ob tem bi' moral tudi dokazati, da zaradi izplačila dividend ne bi ifnogel poslovati. Vodstvo podjetja, banke in država so se očitno neformalno dogovorili za sklep, kakršen je bil sprejet na seji,« je povedal predsednik društva Rajko Stankovič, ki pričakuje, da bo sodišče njihovo tožbo podprlo.

Društvo MDS in še nekaj drugih delničarjev tudi niso podprli imenovanja Andreja Gradišnika, nekdanjega dolgoletnega vodilnega delavca v družbi Metal Ravne, za novega člana nadzornega sveta Uniorja. Nezadovoljen je tudi, ker na seji ni dobil odgovora na vprašanje, kako je s prodajo družbe Unitur, ki upravlja rekreacijsko središče na Rogli in Terme Zreče, malo več kot 29-odstotnega lastniškega deleža v štorski jeklarni in 100-odstotnega deleža v srbski orodjarni Unior Components. Po do zdaj javno objavljenih podatkih je Skupina Unior, ki jo sestavlja več podjetij doma in v tujini, do konca letošnjega marca ustvarila 79,6 milijona evrov prihodkov od prodaje. Čisti dobiček je znašal 5 milijonov evrov in je bil v primerjavi z enakim lanskim obdobjem nižji za četrtino. Matična družba je v prvem četrtletju imela 51,6 milijona evrov prometa, kar je pet odstotkov manj kot v nekem lanskem obdobju, čisti dobiček je znašal le 7 tisoč evrov. Lani je Unior v tem času ustvaril 1,5 milijona evrov čistega dobička.