Zbiranje pooblastil - Abanka, Mladinska knjiga Založba, Iskra Avtoelektrika,

Banka Celje, Zavarovalnica Triglav, Istrabenz, Cinkarna Celje - TUKAJ


 

Perutnina Ptuj

Perutnina Ptuj, d.d. - Kontaktni podatki

Perutnina Ptuj, d.d. (oznaka delnic: PPTG)
Potrčeva cesta 10
2250 Ptuj
Telefon: +386 (2) 749 01 00
Faks: +386 (2) 749 01 30
Spletna stran: www.perutnina.com

Delničarji Perutnine Ptuj brez dividend, brez dokapitalizacije in z posebno revizijo

Na današnji skupščini družbe Perutnine Ptuj je poslovodstvo odgovorilo na številna vprašanja, ki so bila v preteklosti predmet javne polemike in prejelo razrešnico. Žal so delničarji ponovno ostali brez dividend, saj je za sklep o delitvi dividende zmanjkalo 8 % glasov. Lastniška razmerja so se vendarle ohranila, saj kar 39 % delničarjev ni podprlo dokapitalizacije. Predsednik Uprave Perutnine Ptuj dr. Roman Glaser pa je tudi sam podprl izvedbo posebne revizije z nasprotnim predlogom.

 

Ptuj, 26. avgust 2011


 

 

Za ogled prispevka 24ur POP TV z dne 26.08.2011 ob 19 uri pritisni na sliko ali TUKAJ.

 

Uprava in NS z razrešnico, delničarji brez dividend

Na skupščini je dr. Roman Glaser skupaj s sodelavci po našem mnenju zadovoljivo in dovolj natančno pojasnil odgovore na vsa zastavljena vprašanja, med drugim tudi na nekatera, ki so bila predmet javnih polemik. Dr. Glaser je na vprašanje o morebitni uvrstitvi delnic Perutnine Ptuj na borzo povedal, da je to preloženo na čas, ko bo trg vrednostnih papirjev okreval in postal predvsem bolj likviden. Uprava in NS sta prejela razrešnico, ki jo je podprlo 88 % prisotnih delničarjev družbe.

Žal pa tudi letos delničarji Perutnine Ptuj niso bili deležni vsaj dela lanskega bilančnega dobička (ki je znašal 4,48 milijona evrov) v obliki dividend. Oba nasprotna predloga tako KAD-a, ki je zahteval  0,16 EUR dividende, kot tudi 0,20 EUR dividende po predlogu doc. dr. Simona Čadeža in Društva MDS, žal nista dobila zadostne podpore. Za sklep o delitvi dela lanskega bilančnega dobička je glasovalo le 42 % prisotnih delničarjev. Društvo MDS je zastopalo nekaj več kot 0,88 % prisotnega kapitala na skupščini. Zaradi nedelitve dobička sta Društvo MDS in KAD napovedala izpodbojno tožbo.

 

Dokapitalizacija ni bila sprejeta z zadostno večino

17. skupščina Perutnina Ptuj

Lansko leto, 23. decembra 2010, se je Društvo MDS prvič organizirano udeležilo ponovljene avgustovske skupščine Perutnine Ptuj (PP). Že lani sta pooblaščenca zahtevala od Uprave razkritja o stanju naložbe PP v Merkurju, kjer ima 5 % delež, začetek postopka za uvrstitve delnic družbe na borzo, ter informacije o višini kratkoročnih terjatev do družb Boška Šrota. Zahtevala pa sta tudi delitev dela dobička za dividende.

Letos ponovna zahteva za delitev dividende v višini 20 centov na delnico

Ker predsednik Uprave dr. Roman Glaser v sklicu skupščine ni izpolnil dano zavezo iz lanskoletne avgustovske skupščine glede delitve dela dobička za dividende v letu 2011, ga je na to dejstvo z nasprotnim predlogom spomnil doc. dr. Simon Čadež, ki je delničar družbe in tudi član Izvršnega odbora Društva MDS.

Na tokratni skupščini je pred nami odločanje o kar 50 % dokapitalizaciji

Pooblaščenci Društva MDS na skupščini Perutnine Ptuj ne bomo soglašali s predlaganimi spremembami statuta, ki omogočajo kar 50 %, sicer odprto dokapitalizacijo, saj menimo, da sedanji predlog ni dovolj utemeljen.

Še več - prepričani smo, da gre za »manever«, ki omogoča konsolidacijo lastništva, ki je bila ogrožena s propadom Bineta Kordeža, katerega Merkur, d.d. je največji, skoraj 25 % lastnik. Nepotrjene govorice namigujejo, da naj bi v lastništvo, v primeru nevplačila obstoječih delničarjev, izdatneje vstopila ameriška družba STR z »nejasnim lastništvom« in prav tako nejasnimi cilji morebitnega vstopa.

Na zahtevo predstavnika Društva MDS in KAD-a imenovanje posebnega revizorja

KAD in Društvo MDS zahtevata posebno revizijo v Perutnini Ptuj

Kapitalska družba, d.d. in član IO Društva MDS (Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši) doc.dr. Simon Čadež sta na Perutnino Ptuj naslovila zahtevo za razširitev dnevnega reda prihajajoče skupščine z novo 5.  točko dnevnega reda »Imenovanje posebnega revizorja zaradi preveritve vodenja posameznih poslov družbe«. Predlagatelji zastopajo 10,11 % osnovnega kapitala družbe.

 

Ljubljana, 1. avgust 2011


 

POSEBNI REVIZOR

Za posebnega revizorja sta predlagala družbo Ernst & Young, Revizija, poslovno svetovanje, d.o.o., Dunajska cesta 111, 1000 Ljubljana.

 

PREDMET REVIZIJE

Posebni revizor naj preveri vodenje poslov, ki so jih družbe v skupini Perutnina Ptuj sklepale med seboj in tistih, ki so jih sklepale s tretjimi osebami, v obdobju zadnjih petih let od dneva sprejema tega sklepa, in sicer:

  • posle, povezane z nakupi in prodajami delnic in poslovnih deležev ter zavarovanja teh poslov; (kot so na primer:
    • posel z nakupom delnic Merkur d.d. in povezava tega posla s poslom nakupov delnic Perutnine Ptuj, d.d., ter opredelitev mnenja revizorja, če gre pri tem poslu za nakup lastnih delnic brez zakonsko določenega skupščinskega sklepa družbe Perutnina Ptuj, d.d.;
    • posli odprodaj hčerinskih družb Perutnine Ptuj, d.d. (na primer PP Energija, PP Agro, PP BH, …), tretjim osebam).

Perutnina Ptuj - nasprotni predlog z zahtevo za delitev dividend

Član izvršnega odbora Društva MDS doc. dr. Simon Čadež, ki je tudi delničar družbe Perutnine Ptuj d.d., je vložil nasprotni predlog k delitvi bilančnega dobička. Z nasprotnim predlogom zahteva, da se namesto predlagane nedelitve bilančnega dobička le-ta deli v višini 20 centov na delnico.

 

Ljubljana, 28. julij 2011


Nasprotni predlog k točki 2.2. glasi:

»2.2. Bilančni dobiček, ki na dan 31.12.2010 znaša 4.488.338,00 EUR se uporabi:

  • za dividende .……………………………...……..1.142.403,00 EUR (0,20 EUR bruto na delnico)
  • za prenos v naslednje leto ……...……..……....3.345.935,00 EUR. 

O uporabi prenesenega bilančnega dobička bo odločala skupščina delničarjev v prihodnjih letih. Dividende se delničarjem začnejo izplačevati v 60 dneh po končani skupščini, in sicer po stanju vpisov v delniško knjigo, vodeno pri KDD Centralni klirinško depotni družbi, d. d., Ljubljana, na dan 26. avgusta 2011 (presečni datum 2).«

 

Obrazložitev predloga: Družba Perutnina Ptuj, d.d. na dan 31.12.2010 izkazuje 4.488.338,00 EUR bilančnega dobička. Predsednik Uprave je že na lanski avgustovski skupščini obljubil delitev dividend v naslednjem letu (kakor izhaja iz notarskega zapisnika z dne 16.08.2010), na ponovljeni skupščini 23.12.2010 pa te izjave ni preklical.

Prav tako so delničarji na obeh skupščinah (avgustovski 2010 in decembrski 2010) potrdili sklep o pooblastilu Upravi za pridobivanje lastnih delnic, zato menim, da ni razloga, da v letošnjem letu nebi delničarjem namenil vsaj del bilančnega dobička za dividende.

V ta namen predlagam delitev zgolj 25,45 % bilančnega dobička (stanje na dan 31.12.2010), ostalih 74,55 % pa prepuščamo v plemenitenje in uporabo družbi. Menim, da z delitvijo dela dobička z ničemer ne ogrožamo poslovanja družbe, hkrati pa nagradimo zveste delničarje družbe, ki so se v preteklosti že večkrat odrekli razdeljevanju dobička zaradi razvoja družbe.

 

ZAHTEVA ZA POJASNITEV STATUSA DOLGOV IN OBRAZLOŽITVE SLABITEV IN NAVEDB V MEDIJIH

Delničarji na skupščini Perutnine Ptuj ostali brez dividend in pojasnil na vprašanja aktualni Upravi in NS zato je Društvo MDS napovedalo izpodbijanje sklepov skupščine

Na današnji skupščini družbe Perutnina Ptuj, d.d. sta pooblaščenca Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (Društvo MDS) in Zavoda za izobraževanje in zastopanje malih delničarjev Maribor zastopala 37 delničarjev- lastnikov 0,591 % delnic z glasovalno pravico v osnovnem kapitalu.

Ptuj, 23. decembra 2010


 

UPRAVA NE ŽELI DELITI DOBIČKA, ŽELI PA KUPOVATI LASTNE DELNICE Z DENARJEM VSEH DELNIČARJEV

Pravna zastopnica Društva MDS Mojca Cvetko in Stojan Auer, predsednik Sveta Zavoda za izobraževanje in zastopanje malih delničarjev Maribor, sta na skupščini vložila nasprotni predlog k predlogu sklepa pod 2.2. točko dnevnega reda »Predstavitev letnega poročila družbe Perutnina Ptuj, d.d., poročila revizorja in poročila nadzornega sveta o potrditvi letnega poročila za poslovno leto 2009, seznanitve s prejemki članov uprave in članov nadzornega sveta, uporaba bilančnega dobička ter podelitev razrešnice upravi in nadzornemu svetu«. Predlagano je bilo, naj se bilančni dobiček družbe Perutnina Ptuj d.d., ki na dan 31.12.2009 znaša 3.700.565,94 EUR uporabi tako, da se del bilančnega dobička v znesku 384.117,60 EUR razdeli delničarjem, ki so vpisani v delniško knjigo na naslednji delovni dan po zasedanju skupščine, pri čemer znaša dividenda 0,067 EUR bruto na delnico. Dividende se izplačajo delničarjem v 30 dneh po sprejetju sklepa na skupščini, preostanek nerazdeljenega bilančnega dobička v višini 3.316.448,30 EUR ostane nerazporejen in se prenese v naslednje poslovno leto.

Najbolje plačani menedžerji lani z najmanj 21 milijoni prejemkov

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik/ Gospodarstvo Datum: 07. 05. 2012 Stran: 1 in 17
 
Ljubljana - Najbolje plačanih sto slovenskih menedžerjev, ki so že razkrili svoje lanskoletne plače, je v letu 2011 skupno prejelo 21,1 milijona evrov bruto prejemkov, v povprečju pa je vsak med njimi dobil 17.600 evrov bruto na mesec.
 
Po prvih objavah letnih poročil slovenskih družb je na vrhu lestvice najbolje plačanih slovenskih menedžerjev predsednik uprave Krke Jože Colarič. Ali mu bo prvo mesto uspelo ohraniti tudi po tistem, ko bodo letna poročila objavile vse družbe, za zdaj še ni znano.
 
Za uvrstitev na lestvico najbolje plačanih slovenskih menedžerjev leta 2011 je bilo tokrat potrebno najmanj 147.000 evrov bruto prejemkov. To je sicer nekoliko manj kot v minulih letih, vendar pa številne velike gospodarske družbe še vedno niso javno objavile svojih letnih poročil, zaradi česar so zaslužki njihovih vodilnih kadrov še vedno poslovna skrivnost.
 
Colarič na vrhu lestvice zamenjal Zidarja in Črnigoja
 
Največ bruto prejemkov med vsemi slovenskimi menedžerji, ki so že razkrili te podatke, je imel lani Jože Colarič, ki je za vodenje Krke prejel 659.000 evrov bruto. Colariča na vrh lestvice najbolje plačanih slovenskih menedžerjev sicer ni uvrstila rast njegovih prejemkov (v primerjavi z letom 2010 so bili višji za 13.000 evrov), temveč propad nekaterih podjetij. V zadnjih letih sta namreč vrh lestvice zasedala Ivan Zidar in Dušan Črnigoj, vendar pa je SCT lani končal v stečaju, Črnigoj pa se je umaknil z mesta predsednika upravnega odbora Primorja.
 
 
Na drugem mestu Colariču z 521.000 evri bruto prejemkov sledi član uprave Krke Aleš Rotar, na tretjem mestu pa je z le nekaj manj kot pol milijona evrov bruto prejemkov generalni direktor Scania Slovenija Harald Woitke. Deseterico najbolje plačanih slovenskih menedžerjev, ki so imeli lani skupno štiri milijone evrov bruto prejemkov, zaokrožujejo še člana uprave Krke Zvezdana Bajc in Vinko Zupančič, nekdanji predsednik uprave Save Janez Bohorič, predsednica uprave Probanke Romana Pajenk, nekdanja člana Savine uprave Vinko Perčič in Emil Vizovišek ter glavni izvršni direktor SKB Andre-Marc Prudent. Podobno kot v preteklih letih tudi letos na lestvici tako prevladujejo direktorji farmacevtov, bank, zavarovalnic in holdingov, medtem ko se je na lestvico uspelo uvrstiti le redkim predsednikom in članom uprav proizvodnih podjetij. Še najvišje sta med slednjimi prišla direktor Cinkarne Celje Tomaž Benčina in generalni direktor Pivovarne Laško Dušan Zorko, ki plačo prejema tudi v Pivovarni Laško.
 
Družbe v izgubi, menedžerji na vrhu plačne piramide
 

Nadzorniki Vzajemne zamolčali imenovanje tretje članice uprave Karmen Ponikvar

Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 15. 03. 2012 Stran: 19

Ljubljana - Nadzorni svet Vzajemne je na seji minuli teden imenoval tri članice uprave zavarovalnice in ne le dveh, Milojko Kolar in Katjo Jelerčič, kot so sporočili javnosti. Več virov nam je zatrdilo, da je bila v upravo imenovana tudi Karmen Ponikvar, sicer direktorica Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), čeprav si nekateri, med drugim očitno tudi predsednica nadzornega sveta Aleksandra Podgornik, prizadevajo, da njeno imenovanje ne bi bilo veljavno. Ko smo jo namreč prosili za pojasnila, je dejala, »da podrobnosti glasovanja niso pomembne.«

Do zapleta pri imenovanju Ponikvarjeve je prišlo zaradi interpretacije rezultata glasovanja nadzornikov, zaradi česar so se že obrnili na pomoč zunanjih pravnih strokovnjakov. Za Ponikvarjevo so glasovali trije člani nadzornega sveta, medtem ko sta bila dva proti, dva pa sta bila vzdržana, nam je zatrdilo več virov. Po glasovanju naj bi bili nadzorniki deležni razlage, da je za imenovanje potrebna večina glasov vseh nadzornikov, torej vsaj štirje glasovi. A zakon o gospodarskih družbah določa, da je za veljavnost sklepa potrebna večina oddanih glasov. Tudi statut Vzajemne določa, da sprejema nadzorni svet zavarovalnice sklepe z večino oddanih glasov. Glede na to, da je Ponikvarjeva prejela tri od petih oddanih glasov, je bila torej imenovana v upravo Vzajemne.

"V Vzajemni za interese vseh zavarovancev"

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Foto: Tit Košir Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 06. 03. 2012 Stran: 11

Verniki so zaupali lastninske certifikate Krekovim skladom in ob tem cerkev napačno enačili z državo, meni Rajko Stankovič, predsednik MDS

V obdobju, ko mali delničarji v marsikaterem slovenskem podjetju doživljajo vedno bolj grenko izkušnjo delničarstva, smo se z Rajkom Stankovičem, predsednikom društva Mali delničarji Slovenije (MDS), pogovarjali o delovanju njihovega društva in o njihovih najbolj odmevnih akcijah v elektrodistribucijskih podjetjih, Vzajemni, holdingih Zvon, Savi, Merkurju, Perutnini Ptuj in številnih drugih primerih.


Čemu so društva malih delničarjev namenjena?

"Na področju delničarstva sem pričel delati 10. junija 2006 v društvu VZMD, vse do 12. marca 2009, ko sva se s predsednikom VZMD, Kristjanom Verbičem, zaradi različnih pogledov na delovanje društva in predstavljanja interesov malih delničarjev razšla. V MDS, ki smo ga ustanovili aprila 2009, smo vedno poiskali nekoga, ki je delničar v določenem podjetju, da je poleg lastnih nesebično branil interese drugih malih delničarjev. Vedno smo skušali najti nekoga, ki je užival zaupanje večjih delničarjev bodisi (nekdanjih) zaposlenih. Z lastnim zbiranjem pooblastil se letno udeležimo 45 do 50 skupščin, imamo 21-odstoten izplen vrnjenih pooblastil za zastopanje na skupščinah, kjer v povprečju zastopamo dva odstotka osnovnega kapitala in dobre tri odstotke glasovalnih pravic. Nastopamo tudi kot pooblaščenci v podjetjih, kot so Petrol, Gorenje, Pivovarna Laško, Mercator, kjer organizirano zbirajo pooblastila. Lani smo med temi družbami najboljši rezultat imeli na Gorenju, kjer smo zastopali 12,37 odstotka delničarjev, saj smo dobili pooblastilo podjetja Philipa Sluiterja (Home Products Europe), ki je 6,73-odstotni lastnik. Pri lastnih zbiranjih pooblastil bi izpostavil, da smo na lanski skupščini Krke zastopali 5,5 odstotka delničarjev, leto prej, ko se v zbiranje pooblastil ni vključila Krkina uprava, pa slabih 10 odstotkov. Že dve leti zapored smo največji zastopniki malih delničarjev v Žitu, kjer imamo na skupščini od 26- do 28-odstotno zastopanost kapitala in v obeh letih smo z nasprotnim predlogom uspeli z zvišanjem dividende, z nadzornikom žal ne. V zadnjem letu smo se aktivno vključili v zgodbo obeh cerkvenih' holdingov Zvon in tudi tu dosegli od 6- do 10-odstotno skupščinsko zastopanost."

Mačehovska država v elektropodjetjih

Kolikšen je vaš letni proračun za delovanje in kako pridete do teh sredstev?

Agrokor bi Mercatorjeve dobavitelje pognal v lov za pol milijarde evrov

Medij: Dnevnik Avtorji: Sebastjan Morozov, Matjaž Polanič Teme: Gospodarstvo Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 19. 12. 2011

Ljubljana - Če bi Agrokorju uspel prevzem Mercatorja, bi morali vsi njegovi dobavitelji zaradi daljših plačilnih rokov hrvaškega podjetja (upoštevajoč obstoječe roke) nujno zbrati kar okoli 450 milijonov evrov dodatnih likvidnostnih sredstev, kažejo naši izračuni. Večina tega zneska odpade na slovenske dobavitelje, ki imajo na Mercatorjevih policah za zdaj še vedno prevladujoč položaj. Ker se številna slovenska prehrambena podjetja trdno borijo za preživetje na trgu, banke pa jim le s težavo reprogramirajo posojila, kaj šele, da bi jim odobrila nova, bi ob občutnem podaljšanju plačilnih rokov marsikatero podjetje po vsej verjetnosti moralo zapreti vrata. Zato ne preseneča, da so Agrokorjevi apetiti po Mercatorju strah pognali tudi v kosti dobaviteljem največje slovenske prodajne verige.


Agrokor s pomočjo dobaviteljev do brezobrestnega posojila

Če predvidimo, da znaša obrestna mera za najem posojila za financiranje obratnega kapitala okoli šest odstotkov, bi morali Mercatorjevi dobavitelji (upoštevajoč 450 milijonov evrov) za obresti plačati skoraj 27 milijonov evrov več na letni ravni, v petih letih pa bi ta znesek znašal čez 130 milijonov evrov. Po drugi strani bi takšno podaljšanje plačilnih rokov pomenilo, da bi lahko (pre)zadolženi Agrokor na plečih Mercatorjevih dobaviteljev prejel skoraj pol milijarde evrov posojila, za katerega mu ne bi bilo potrebno plačati niti promila obresti.

Syndicate content
Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.