Nova KBM

Vse več vprašanj in napetosti, ker posel še ni končan

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Srečko Klapš, Matija Stepinšnik Teme:  mali delničarji; NKBM Datum: Četrtek, 24. novembra  2022 Stran: 6

MADŽARSKI PREVZEM NOVE KBM Vse več vprašanj in napetosti, ker posel še ni

Agencija za varstvo konkurence še vedno ni odločila, ali OTP lahko prevzame Novo KBM. Kaj tam še tehtajo? Kdo bo vodil NKBM pod Madžari, kako se bo banka imenovala in kaj bo s 337 milijoni evrov prenesenega dobička NKBM? Madžarska bančna skupina OTP je v začetku septembra letos dobila dovoljenje za prevzem Nove KBM v okviru skupnega evropskega nadzora bank pri Evropski centralni banki (ECB). Nekateri so tedaj pričakovali, da bosta v kratkem sledili tudi odločitev in zelena luč Agencije za varstvo konkurence (AVK). Postopek presoje koncentracije se je najprej podaljšal, ker je vmes na slovenski trg vstopila francoska zavarovalniška skupina Groupama, ki ima v lasti tudi okoli petodstotni delež banke OTP, zaradi česar je AVK, ki jo vodi vršilec dolžnosti Andrej Matvoz, tehtala še morebitni vpliv na bančno-zavarovalniški trg. Čakajo več kot šestnajst mesecev

Spomnimo: madžarska OTP, ki je prej v Sloveniji prevzela že SKB, je koncentracijo nad podjetjem Biser Bidco, preko katerega ameriški investicijski sklad Apollo obvladuje Novo KBM, AVK-ju naznanila lani 1. julija. Na vprašanje, kdaj je po več kot šestnajstih mesecih mogoče v tem primeru pričakovati odločitev, so nam iz AVK odgovorili: "Postopek presoje koncentracije pred agencijo je neodvisen od postopka drugih regulatorjev, saj se presojajo popolnoma drugi vidiki poslovanja in vpliv na trg vključenih subjektov. Agencija v času trajanja presoje koncentracije ne podaja podrobnejših informacij o postopku." Po naših neuradnih informacijah naj bi bilo tako na strani prodajalca, torej ameriškega sklada Apollo, kot OTP v zadnjih tednih kar nekaj nervoze, ker odločbe AVK še ni. Neuradno je slišati, da naj bi bile v zadnjem času bolj vroče tudi telefonske linije v različne smeri, tudi v Frankfurt, z vprašanji, kdaj se bo zgodba končala. Nihče od vpletenih ne pričakuje, da bi se na AVK lahko še kaj zapletlo, in vse skupaj vidijo kot zadnjo formalnost. Sploh po tem, ko je s poslom soglašala ECB, kjer bi lahko imeli pomisleke okoli ruskega kapitalskega vpliva v OTP. 

Američani si želijo čim prej končati posel, s tem pa se umakniti iz Slovenije in iskati nove poslovne priložnosti. Obenem so Madžari zaradi precej daljših postopkov pridobivanja soglasij od sprva predvidenih zamudili skoraj vse v prodajni pogodbi opredeljene roke oziroma časovne mejnike za pridobitev dovoljenj (long stop date). Neuradno je slišati, da naj bi čakanje na razplet precej upočasnilo dinamiko poslovnih in drugih procesov v banki, ki so ji ameriški investitorji v svojih reformnih in drugih ukrepih dali precej pospeška, banka se je ne nazadnje ves čas širila.

Zdaj naj bi predvsem čakali, da kocka pade in se umaknejo. Več dopolnitev dokumentacije "Postopek prodaje Nove KBM je trenutno še v teku, zato ga ne moremo komentirati. Predlagamo, da se z dodatnimi vprašanji obrnete na prodajalca oziroma kupca," pa so nam v Novi KBM odgovorili na vprašanje, ali jih je v zadnjem obdobju AVK pozvala k pripravi dodatnih informacij in dokumentacije. Medtem v Budimpešti, kjer je sedež banke OTP, zatrjujejo, da prevzemanje Nove KBM poteka po načrtih, čeprav so si želeli to transakcijo zaključiti v letošnjem tretjem četrtletju. Glede na to, da ima tudi Nova LB okoli 30-odstoten tržni delež, kolikor bosta imeli združeni Nova KBM in SKB banka (že v lasti OTP), tudi poznavalci bančnih razmer ocenjujejo, da soglasje AVK naj ne bi bilo vprašljivo. A je po naših virih precej negotovo, ali bo odločba spisana do konca leta 2022.

Glede na to, da naj bi OTP prevzem financiral z lastnimi sredstvi, naj bi tudi finančna konstrukcija nekaj manj kot milijardo evrov težke prevzemne transakcije dobila zeleno luč. OTP bo po prejemu še zadnjega soglasja to sporočil na borzi v Budimpešti, kjer kotira njihova delnica, in plačal kupnino.

Kaj torej še čaka in preučuje AVK? 

Neuradno je slišati, da naj bi bilo kar nekaj dodatnih preučitev in analiz okoli lastništva Bankarta. V njem ima NLB slabih 46 odstotkov, Nova KBM dobrih 29 odstotkov, SKB oziroma OTP pa 13,84 odstotka, ostalo je razdeljeno med štiri po tržnem deležu manjše banke. Dve bančni skupini, NLB in OTP (z Novo KBM in SKB), bi torej po novem obvladovali krepko čez 75 odstotkov Bankarta, kar bi po mnenju nekaterih lahko vplivalo na konkurenčne pogoje poslovanja za ostale banke, ki na odločitve, denimo cenovno politiko, praktično ne bi imele več vpliva. Nekaj dodatnih preučitev naj bi bilo zahtevalo tudi bodoče poslovanje OTP v okviru mreže Pošte Slovenije. Združevanje NKBM in SKB banke naj bi trajalo leto in pol Ne glede na vse se po naših podatkih v skupini OTP intenzivno pripravljajo na zaključek transakcije in konec prevzema Nove KBM. Prav tako naj bi že imeli pripravljeno novo vodstveno ekipo, ki jo bodo najprej napovedali, da bi se izognili kadrovskim špekulacijam. Združitveni proces NKBM, ki jo vodi John Denhof, in SKB banke, ki ji predseduje Anita Stojčevska, naj bi trajal leto in pol. Spomnimo še, da je prvi mož bančne skupine OTP Sandor Csanyi že julija lani v intervjuju za Večer napovedal, da bo izbor menedžerske ekipe med njegovimi prvimi nalogami: "Med skrbnim pregledom smo ugotovili, da ima Nova KBM zelo dober menedžment, ki je v zadnjih letih veliko naredil na bančnem trgu. Toda tudi v skupini OTP imamo dobre bančne menedžerje, ki lahko pokažejo svoje rezultate." In da so pripravljeni na integracijo Nove KBM in SKB banke takoj, ko pridobijo vsa dovoljenja. Napovedal je tudi, da bo združena banka morala dobiti novo ime: 'To bo SKB, Nova KBM ali OTP. Čeprav mi je najbližje OTP, bomo izbrali ime, ki bo najbolj poosebljajo prisotnost banke na slovenskem trgu." Letos še ena skupščina? Nekaj sprememb je bilo tudi med nadzorniki Nove KBM, ki so že ukrojeni po meri novega lastnika, delovati pa bodo začeli, ko bo prevzem zaključen. Med sedmimi izvoljenimi nadzorniki - Zoltan Kaszas, Rozsa Deveny, Balazs Letay, Tunde Barabas, Sandor Pataki, Tamas Bernath in Marko Košak - so namreč Kaszas, Letay in Deveny že odstopili. Zato so na skupščini delničarji namesto Kaszasa za novega kandidata za nadzornika potrdili Imreja Bertalana, julija pa z namenom izpopolnitve številčne sestave nadzornega sveta še Dorotheo Nikolovo.

Medtem naj bi Nova KBM po naših informacijah še letos sklicala skupščino delničarjev, na kateri naj bi odločali o razdelitvi 337,6 milijona evrov prenesenega dobička, potem ko so si po aprilski skupščini že izplačali 108,9 milijona evrov dobička oziroma 10,89 evra dividend na delnico. "O morebitni skupščini delničarjev Nove KBM v letu 2022 bodo relevantni deležniki kot vedno pravočasno obveščeni,” odgovarjajo Večeru iz Nove KBM. 108,9 milijona evrov dobička oziroma 10,89 evra na delnico so si po aprilski skupščini razdelili delničarji 

NKBM Nova KBM manj kreditira?

Glede na to, da nas je nekaj bralcev Večera, podjetnikov, opozorilo, da Nova KBM zaostruje oziroma omejuje kreditiranja gospodarstva, smo to preverili: "Nova KBM je s kreditiranjem vselej podpirala domača podjetja, kar bo nadaljevala tudi v prihodnje, vendar so se tako razmere na trgu kot tudi politike upravljanja tveganj spremenile, kar vsekakor moramo upoštevati. Vsak posamezni primer zato skrbno preučimo."

Dodajajo še, da so se razmere na mednarodnih finančnih trgih v zadnjem letu pomembno spremenile. Vlagatelji in posojilodajalci v primerjavi s preteklimi obdobji zgodovinsko nizkih obrestnih mer zahtevajo precej višje donose. Posledično je treba za prilagajanja razmeram na trgu ustrezno prilagoditi politiko oblikovanja cen storitev. Nova KBM sicer letos beleži rast kreditnega poslovanja tako pri poslovanju z gospodarskimi družbami kot tudi s prebivalstvom, saj se je skupni obseg kreditov v letu 2022 v odstotkih povišal za dvomestno število, še pojasnjujejo. Sandor Csanyi, prvi mož bančne skupine OTP, napoveduje, da se bo na sedežu Nove KBM v Mariboru oglasil takoj, ko prejmejo vsa soglasja, toto: Robert BALEN Agencija za varstvo konkurence naj bi v primeru madžarskega prevzemanja Nove KBM dodatno proučevala še lastniške deleže v Bankartu in bodoče poslovanje OTP v okviru mreže Pošte Slovenije

NKBM prodala sveženj delnic Petrola

Medij: Finance  Avtorji: Jurij Šimac  Teme: mali delničarji Datum: Sreda, 26. oktobra 2022 Stran: 8

NKBM je v minulih dneh prodala sveženj 25.985 delnic Petrola (1,24-odstotni delež). Kupec velike večine delnic je, kot je razvidno iz javno dostopnih baz, hrvaški pokojninski sklad. Omenjeni sveženj delnic je NKBM prodajala dalj časa, 21 tisoč delnic pa je pred dnevi kupil hrvaški pokojninski sklad PBZ Croatia Osiguranje. Preostanek, gre za 4.985 delnic Petrola, je bil kupljen na fiduciarni račun Intercapitala.

Delnica Petrola v zadnjih dneh krepko navzgor Cena delnice Petrola je v torek zrasla za skoraj 10 odstotkov in je 23 odstotkov višja, kot je bila v začetku oktobra. Delnica seje pod pritiskom znašla po napovedi, da bo vlada nacionalizirala Geoplin (ta je v večinski lasti Petrola). V zadnjih dneh so se razmere spremenile, v petek je postalo jasno, da plinski trgovec za zdaj potrebuje le likvidnostno posojilo.

Prav tako v petek smo objavili informacijo, da so delnice Petrola v zadnjem času dokupovale družbe iz kroga Darija in Vesne Južna, nato pa še, daje delnice dokupoval tudi nekdanji minister in mali delničar družbe Andrej Vizjak.

Delnica Petrola se bo s 1. novembrom razdelila na 20 delov.

Spomnimo, cepitev delnice so lastniki potrdili na zadnji skupščini družbe. Kako bo vse skupaj potekalo? »Korporacijsko dejanje zamenjave se bo izvedlo na računih tistih imetnikov delnic, ki bodo imetniki teh delnic po stanju v centralnem registru ob zaprtju informacijskega sistema na presečni dan 28.10.2022. Korporacijsko dejanje zamenjave se bo izvedlo dne 1.11.2022, ki je dela prost dan in zato na ta dan trgovanje ne bo izvajano.

Dne 26.10.2022 bo zadnji dan, ko bosta trgovanje in poravnava poslov z delnicami potekala povsem nespremenjeno. Dne 27.10.2022 ter 28.10.2022 bo trgovanje z delnicami potekalo brez sprememb, vendar pa bodo vsi posli, sklenjeni v teh dneh, poravnani ob upoštevanju delitvenega razmerja,« sporočajo iz Petrola.

 

Kako do rešitve za bančne razlaščence?

Slovenija je pred leti v okviru obsežne sanacije bank med drugim izvedla tudi izbris imetnikov podrejenih obveznic. Ustavno sodišče je že leta 2016 ugotovilo, da nekdanji imetniki obveznic v okviru izbrisa niso bili deležni ustreznega pravnega varstva - niso torej imeli možnosti pritožbe ali vložitve zahtevka za odškodnino. Podobno ugotovitev je minuli teden podalo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice. Državni zbor je leta 2019 sicer sprejel zakon, ki je predvidel omenjeno pravno sredstvo, a trenutno je zakon v postopku ustavnosti pred ustavnim sodiščem.

Gostje oddaje so Monika Gregorčič (SMC), Jernej Pavlič (SAB) in Rajko Stanković (Društvo Mali delničarji Slovenije).

Ljubljana, 24.09.2021


Za ogled oddaje na tretjem programu RTV Slovenija kliknite na sliko ali tukaj.

V Društvu MDS veseli in z mešanimi občutki glede današnje objave odločitve Ustavnega sodišča RS glede razlaščencev slovenskih bank

V Društvu MDS smo proučili odločitev Ustavnega sodišča RS številka Su-I-2/21-24 z dne 01.04.2021 in imamo mešano občutke: veseli smo, da so v presojo sprejeli skoraj vse člene ZPSVIKOB, ki so bili s strani pobudnikov prepoznani za protiustavne (z izjemo 25. člena zakona), razočarani pa smo, da so to storili šele sedaj, skoraj 8 let po prvih izbrisih v letu 2013.

 

Ljubljana, 12 . april 2021


 

Tako razlaščenci (delničarji in razlaščeni imetniki obveznic) še vedno nimajo učinkovitega pravnega sredstva, kar Ustavno sodišče RS celo prizna, ko v 8. točki zapiše:

»Vendar so okoliščine tega primera izjemne. Pobudniki so namreč v položaju, ko že dlje časa ne morejo učinkovito uveljaviti sodnega varstva zoper oblastno odločitev o prenehanju njihovih kvalificiranih upravičenj. Pobudniki, in drugi v podobnem položaju, namreč zaradi izbrisa svojih vrednostnih papirjev odškodninsko tožijo Banko Slovenije, vendar ne morejo priti do vsebinske odločitve o zahtevku iz razlogov, za katere niso odgovorni.«

 

Iz te obrazložitve Ustavnega sodišča (US) izhaja, da je prepoznalo pomen ustavnopravnih stališč, ki so jih pobudniki navedli v pobudi za oceno ustavnosti določb ZPSVIKOB in je pobudnikom priznalo pravni interes. US je v sklepu poudarilo, da je razlog za sprejem pobude v obravnavo, ne glede na to, da po oceni US ureditev ne učinkuje neposredno, dejstvo, da so bivši imetniki kvalificiranih obveznosti bank že dlje časa v pravno negotovem položaju in da gre za problem, ki zadeva večje število naslovnikov in je s tem v širšem javnem interesu. Naj spomnimo, da je bilo z izrekom izrednih ukrepov BS neposredno prizadetih 100.000 bivših imetnikov kvalificiranih obveznosti, posredno pa celo pol milijona državljanov Republike Slovenije (vlagateljev v pokojninskih družbah, zavarovalnicah).

 

A pri tem se tudi ne moremo znebiti občutka, da Ustavno sodišče na nek način dela s “figo v žepu”, saj se okoliščine v času od sprejema popravljenega zakona, pa do ponovnega zadržanja izvajanja na zahtevo Banke Slovenije niso tako drastično spremenile, da ne bi že takoj po vložitvi zahtev vsebinsko presojalo o ustavnosti prvega in tretjega odstavka 3. člena, 4., 5., 6., 7. in 9. člena, prvega odstavka 26. člena, 28. člena, prvega in tretjega odstavka 29. člena, 30. in 31. člena, prvega in tretjega odstavka 32. člena, 35., 36., 39., 41., 42. in 45. člena Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank.  

 

Ne razumemo, zakaj se ni že dosedaj odpravilo vseh zakonskih ovir, ki šibkejši stranki (torej razlaščencem in njihovim pravnim zastopnikom) v postopku:

  • nemudoma omogoči neoviran vpogled v celotno dokumentacijo, ki je bila podlaga za razlastitev,
  • ne dovoljuje soočanja dejstev ali je bil kapital v poslovni banki pozitiven, kot so to trdile poslovne banke ali negative, kot je to zatrdila Banka Slovenija in to na iste presečne datume, kar bi se lahko izkazalo le ob soočenju na sodišču, ki pa so ga snovalci zakona preprečili verjetno z namenom, da nebi nedvoumno ugotovili kdo v tem primeru zavaja,
  • zakaj niso že odpravili v zakonu opredeljeno prepovedano obrestovanje odškodnin in morebitna odškodnina je vsako leto v osnovi manjša za inflacijo v teh letih, na drugi strani pa so mnogi, ki so bili izbrisani morali za svoje obveznosti iz tega naslova plačali glavnico plus obresti, pa razumi tako enakost pred zakonom, če jo moreš.
  • ne odločajo o stvareh, ki niso povezana s predhodnim vprašanjem, ki so ga na zahtevo BS poslali na sodišču EU.

V Društvu MDS še vedno ne razumemo, zakaj so v zakonu Republiko Slovenijo določili za stranskega intervienenta na strani Banke Slovenije, ki je to neustavnost s svojimi ukrepi povzročila, morebitno ugotovljeno škodo pa želi Banka Slovenije v plačevanje prenesti na Republiko Slovenijo.

Razkritje Računskega sodišča je za Društvo MDS še en velik strokovni argument za izvensodno poravnavo z razlaščenci v sanaciji bank

Računsko sodišče je v revizijskem poročilu podalo uradno mnenje, da je bila Banka Slovenije pri izreku izrednih ukrepov v bančni sanaciji 2013 in 2014 neuspešna, kot neustrezne pa je izrecno opredelilo tudi uporabljene metode vrednotenja nepremičnin »drive by« in »desk top«, saj niso skladne z MSOV, in še enkrat poudarilo, da bi morali biti pri vrednotenju upoštevani MSRP standardi.

V mnenju na strani 370 v 3. odstavku, Računsko sodišče zapiše, da Banka Slovenije izreka izrednih ukrepov v okviru bančne sanacije v letih 2013 in 2014 ni utemeljila na ustreznih podlagah in je bila pri tem NEUSPEŠNA.

 

Ljubljana, 10.12.2020

 

Izvajalci AQR so uporabili neprimerne metode za vrednotenje nepremičnin, Banka Slovenije pa ni  dobila vseh gradiv in izračunov od izvajalcev AQR, da bi kritično preverila primernost, zanesljivost in verodostojnost njihovih rezultatov 

 

Računsko sodišče ugotavlja, da zbiranje informacij za ocenjevanje nepremičnin po metodah »drive by« in »desk top« ni  omogočalo doseganja kriterijev skladno z Mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti (MSOV), ki bi zagotavljala verodostojno ocene vrednosti nepremičnin, primerljive z oceno, ki se jo izdela za vrednotenje finančnih sredstev oziroma izračun pripadajočih oslabitev pri pripravi računovodskega izkaza. Še več – izvajalci niso bili seznanjeni, da bodo njihove cenitve namenjene tudi za izračun oslabitev v procesu izdelave ocene izkaza finančnega položaja bank po stanju na dan 30.09.2013 (vir: 2. odstavek 373 strani).

 

Za ogled TV prispevka novinarke Vesne Zadravec iz odaje Dnevnik RTV SLO1 ob 19.00 z dne 10.12.2020 pritisnmite na sliko ali TUKAJ.

Banka Slovenije izvajalcev AQR tudi ni pridobila vseh gradiv in izračunov, ki bi ji omogočali izvajanje kontrol nad tem, ali je bil izračun obsega dodatno potrebnih oslabitev izveden skladno z dogovorjeno metodologijo oziroma ali rezultati AQR predstavljajo primerno in zanesljivo podlago za odločanje o izreku izrednih ukrepov (vir: 2. odstavek 373 strani).

 

Tudi računsko sodišče potrjuje, da bi morali biti upoštevani MSRP in MSOV

 

V času izbrisov je veljal Zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB) in Uredba o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank, ki sta izrecno določala, da se cenitve za potrebe teh ukrepov izvajajo skladno z MSRP in MSOV.

 

Slovenija tudi ni bila del enotne bančne unije na dan izbrisov, zato »žuganje z arhivi ECB« nima pravnega temelja. Pri tem bi spomnili, da je ECB v drugih postopkih sanacije res predvidela ad hoc cenitve, da banko v težavah rešiš pred stečajem, vendar je hkrati predpisala, da se, ko je banka stabilizirana, izdelajoo nove cenitve skladne s standardi in seveda povrnejo morebitno neupravičeno korist, ki jo je dobila banka, vsem »porezanim« in s tem oškodovanim imetnikom finančnih instrumentov.

 

Zakaj je mnenje Računskega sodišča, 7 let po izvedeni bančni sanaciji, v veliki meri počrnjeno?! Ker je eno od osnovnih poslanstev Računskega sodišča skrb za smotrno porabo proračuna in s tem denarja davkoplačevalcev, ga Društvo MDS poziva, da nepočrnjeno kopijo nemudoma izroči Ustavnemu sodišču in Državnemu zboru ter omogoči vpogled tudi vsem pravnim zastopnikom razlaščenih, ki vodijo pravde na sodiščih

 

Razlaščeni delničarji in obvezničarji saniranih bank tudi po 6 oz. 7 letih ne smejo videti vseh izračunov in pravnih podlag, na katerih je Banka Slovenije utemeljila izredne ukrepe in zahtevale slabitve kreditov in vrednosti nepremičnin. 

 

Računsko sodišče naj nemudoma izroči nepočrnjeno kopijo Ustavnemu sodišču Republike Slovenije in Državnemu zboru Republike Slovenije

 

Glede na dejstvo, da Ustavno sodišče presoja o določbah Zakona, ki bi omogočil učinkovito pravno sredstvo za uveljavljanje morebitnih odškodnin za razlaščene imetnike delnic in obveznic je to mnenje Računskega sodišča za presojanje sanacije in popravnih ukrepov bistveno za ustavne sodnike.

 

Glede na to, da je ukrepe sanacije in zakon o učinkovitem pravnem sredstvu ter napotitev Računskega sodišča v pregled Banke Slovenije potrjeval Državni zbor Republike Slovenije, morajo tudi vsi poslanci dobiti nepočrnjeno kopijo, da si lahko ustvarijo svoje mnenje pred morebitnimi popravki zakonodaje ali drugim načinom rešitve tega problema. Vse našteto je še posebej nujno tudi zato, ker je eno od osnovnih poslanstev Računskega sodišča skrb za smotrno porabo proračuna in s tem denarja davkoplačevalcev.

 

Zakaj kazenska ovadba zoper bivše vodilne v Banki Slovenije še nima epiloga?

 

V Društvu MDS nas tudi zanima, kdaj bo Specializirano državno tožilstvo obravnavalo in sprejelo odločitev glede kazenske ovadba NPU. Spomnimo, da je dne 19.12.2018 zoper nekdanje vodilne Banke Slovenije kazensko ovadbo na Specializirano državno tožilstvo podal NPU zaradi kaznivega dejanja Zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po tretjem v zvezi s petim odstavkom 257. člena Kazenskega zakonika-1 in v zvezi z 20. členom Kazenskega zakonika-1.

 

V tej ovadbi je izrecno opisano in obrazloženo, da je Banka Slovenije vedoma neresnično predstavila dejansko pozitiven kapital NLB za negativnega, da bi s tem omogočila razlastitev podrejenih upnikov NLB.

 

Računsko sodišče naj nemudoma ustvari varno sobo in objavi popolno poročilo brez prikrivanja

 

Zaradi enakosti pred zakonom in učinkovitega pravnega varstva pravic razlaščenigh delničarjev in obvezničarjev, naj Računsko sodišče v varno sobo naloži nepočrnjeno poročilo in jasno navodilo na kak način lahko dostopajo razlaščeni imetniki delnic in obveznic ter njihovi pravni zastopniki in s tem omogočijo enakopravni položaj v pravnih postopkih za vse udeležene. 

 

Društvo MDS še vedno predlaga poravnavo, ki mora biti transparentna in za znane imetnike

 

Glede na navedbe računskega sodišča, ki izraža dvom v uspešnost izrečenih ukrepov je še enkrat več na mestu pobuda Društva MDS, da pristopi k sklenitvi izvensodne poravnava ali pa se ustanovi poravnalna shema, ki bi končala to 7 letno pravno agonijo. V ta namen se omogoči denarno izplačilo  ali izplačilo v obveznicah, plačnik le tega pa je skladno z veljano zakonodajo v času izbrisov Banka Slovenije ali pa v njenem imenu Republika Slovenija.

Nov preobrat v razčiščevanju nepravilnosti pri sanaciji bank

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  mali delničarji Datum: ponedeljek, 12. oktobra 2020 Ura: 15.18

 

Banka Slovenije je namreč v ustavno presojo ponovno poslala člen, ki računskemu sodišču omogoča revizijo njene nadzorne vloge pri sanaciji bank. 

Ljubljana – Potem ko je računsko sodišče opravilo revizijo nadzorne vloge Banke Slovenije v zadnji sanaciji bank leta 2013 in 2014, zdaj objava ugotovitev visi v zraku. Banka Slovenije je namreč člen zakona, ki je računskemu sodišču dal podlago za to revizijo, ponovno poslala v ustavno presojo in predlagala njegovo zadržanje do odločitve. Hkrati bodo v Banki Slovenije najeli skupino pravnih strokovnjakov, ki naj bi pripravila nove rešitve za učinkovito varstvo razlaščenih vlagateljev bank.

Računsko sodišče je revizijo v centralni banki začelo v začetku leta 2019, nekaj mesecev po tem, ko je Banka Slovenije po zamenjavi vodstva umaknila zahtevo za ustavno presojo člena, ki takšno revizijo omogoča. Zdaj je Banka Slovenije določila zakona o bančništvu, ki računskemu sodišču omogočajo nadzor nadzorniških praks Banke Slovenije, spet vložila v ustavno presojo. Aktualni guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle pojasnjuje, da so se za to odločili, potem ko so videli, da si je računsko sodišče ta člen interpretiralo zelo na široko. »V Banki Slovenije smo upali, da bo interpretacija računskega sodišča takšna, da ne bo posegala v našo neodvisnost. Ker pa se to ni zgodilo, smo se odločili, da jo zavarujemo z ustavno presojo,« je dejal Vasle. Kot ga je razumeti, so revizorji posegli v upravni postopek, ki je v pristojnosti sodišč.

 

Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel pravi, da je zanj odločitev Banke Slovenije za ponovno ustavno presojo omenjenih določil presenečenje. »Jaz ne vidim razlogov za to, saj menim, da v ničemer nismo prekoračili pooblastil in da smo delo temeljito opravili,« dodaja sogovornik. Računsko sodišče je namreč že pripravilo osnutek revizije, na katerega je Banka Slovenije že dala ugovore. Po Veselovih besedah bodo delali naprej in če ustavno sodišče v določenem času ne sprejelo odločitve, bodo poročilo tudi objavili. Ugotovitev ne razkriva, so se pa državni revizorji, opredelili do vseh ključnih elementov v sanaciji bank - od izvajalcev, do ocene vrednosti sredstev in zavarovanj do samih stresnih testov.
 

Bomo dobili nov zakon o razlaščencih?

Hkrati si po Vasletovih besedah v Banki Slovenije prizadevajo, da bi se zgodba s sanacijo bank in razlastitvijo delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic bank po šestih letih vendarle začela razpletati. Za to namerava Banka Slovenije zdaj najeti skupino pravnih strokovnjakov, ki naj bi v nekaj mesecih pripravila rešitve, ki bi razlaščenim vlagateljem ponudile učinkovito pravno varstvo in bi bile hkrati v skladu z ustavo ter slovenskim in evropskim pravnim redom. V omenjeni skupini naj bi sodelovali Franc Testen, Miha Juhart, Miro Prek in André Prüm, pri delu pa bi ji podporo zagotavljali tako Banka Slovenije kot ministrstvo za finance.

 

MDS: Nov manaver BS

 

Današnjo izjavo guvernerja Boštjana Vasleta v Društvu MDS razumejo kot obrambni manever, s katerim želi Banka Slovenije še vedno dokazovati, da so »bančno luknjo« pravilno izračunali, pa čeprav tega niso izračunali ob predpostavki delujočega podjetja skladno z mednarodnimi računovodskimi standardi (MSRP). Predlog Banke Slovenije, da se ustanovi tako imenovana skupina treh domačih in enega tujega (iz Luksemburga) pravnega strokovnjaka, ki naj bi podali mnenje o sanaciji, ima po njihovem mnenju veliko pomanjkljivost, ki se ji reče »neodvisnost«, saj naročnik in plačnik, v tem primeru Banka Slovenije, »poda tezo, ki naj jo pravni strokovnjaki dokažejo«.

»Če bi Banka Slovenije imela resen namen neodvisne revizije, bi počakala, da računsko sodišče izda mnenje o sanaciji, ki je v fazi osnutka. A očitno je Banka Slovenije presodila, da to mnenje računskega sodišča ne bo zelo ugodno za Banko Slovenije, saj si drugače ne predstavljamo, zakaj bi Banka Slovenije ponovno na ustavno sodišče podala pobudo, da preveri, ali je računsko sodišče pristojno za pregled te problematike, tik pred izdajo končnega mnenja računskega sodišča,« še opozarjajo.

Spomnimo, da je že sprejeti zakon, ki naj bi razlaščencem omogočil pravno varstvo, ustavno sodišče zadržalo prav na pobudo Banke Slovenije. Ta se namreč ni strinjala z rešitvijo, da bi plačal morebitne odškodnine za omenjene razlastitve.

Ali se Banka Slovenije boji poročila računskega sodišča o poteku sanacije?

Ljubljana, 12.10.2020

Banka Slovenije je imela škarje in platno, ECB ni bil pristojen v času sanacije

Današnjo izjavo guvernerja Banke Slovenije mag. Boštjana Vasleta v Društvu MDS razumemo kot obrambni manever, s katerim želi Banka Slovenije še vedno dokazovati, da je »bančno luknjo« pravilno izračunali, pa čeprav le tega niso izračunali ob predpostavki delujočega podjetja skladno z mednarodnimi računovodskimi standardi (MSRP).

V času izbrisov je veljal Zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB) in Uredba o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank, ki pa sta izrecno določala, da se cenitve za potrebe teh ukrepov izvajajo skladno z MSRP in MSOV.

Slovenija tudi ni bila del enotne bančne unije na dan izbrisov, zato »žuganje z arhivi ECB« nima pravnega temelja. Pri tem bi spomnili, da je ECB v drugih postopkih sanacije res predvideva ad hoc cenitve, da banko v težavah rešiš pred stečajem, in hkrati predvideva, da ko je banka stabilizirana, naredijo nove cenitve skladne s standardi in seveda povrnejo morebitno neupravičeno korist, ki jo je dobila banka vsem »porezanim« imetnikom finančnih instrumentov.

 

»Neodvisni četvorček pravnih strokovnjakov«, le nov pravni manever in zavlačevanje Banke Slovenije

Predlog Banke Slovenije, da se ustanovi takoimenovani team 3 domačih in 1 tujega (iz Luxemburga) pravnega strokovnjaka, ki naj bi podal mnenje o sanaciji ima veliko pomanjkljivost, ki se ji reče »neodvisnost«, saj naročnik in plačnik v tem primeru Banka Slovenije »poda tezo, ki naj jo pravni strokovnjaki dokažejo«.

 

Mnenje računskega sodišča o sanaciji tik pred izdajo, ali ga želi morda Banka Slovenije zaustaviti?

V kolikor bi Banka Slovenije imel resen namen »neodvisne revizije« bi počakala da računsko sodišče izda mnenje o sanaciji, ki je v fazi osnutka. A očitno je Banka Slovenije presodila, da »to mnenje računskega sodišča ne bo zelo ugodno za Banko Slovenije«, saj si drugače ne predstavljamo, zakaj bi ponovno Banka Slovenije na Ustavnem sodišče podala ustavno pobudo oz presojo, da US preveri ali je računsko sodišče pristojno za pregled te problematike, tik pred izdajo končnega mnenja Računskega sodišča.

 

Društvo MDS še vedno predlaga poravnavo, ki mora biti transparentna in za znane imetnike

Pri tem še enkrat poudarimo, da Društvo MDS predlaga, da se sklene izvensodna poravnava ali pa ustanovi poravnalna shema, ki bi končala to 7 letno pravno agonijo. V ta namen se omogoči denarno izplačilo ali izplačilo v obveznicah, plačnik le tega pa je skladno z veljano zakonodajo v času izbrisov Banka Slovenije ali pa v njenem imenu Republika Slovenija.

 

Poravnavo bi lahko sklenili le znani imetniki

Pravobranilka zavrnila slovenske argumente

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  mali delničarji, obvezničarji, razlastitev v sanaciji bank Datum: četrtek, 04. septembra 2020 Stran: 3

Še en korak k skrivanju podatkov o sanaciji bank

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  mali delničarji, obvezničarji, razlastitev v sanaciji bank Datum: četrtek, 04. septembra 2020 spletni vir: TUKAJ Ura: 15.36

 

Ljubljana – »Škandalozno!« Tako se je na mnenje generalne pravobranilke Evropskega sodišča v Luksemburgu v primeru tožbe evropske komisije proti Sloveniji zaradi kršenja nedotakljivosti arhivov Evropske centralne banke v kriminalistični preiskavi v Banki Slovenije odzval predsednik Društva Malih delničarjev Slovenije Rajko Stanković.

Generalna pravobranilka Juliane Kokott je namreč presodila, da je naša država v kriminalistični preiskavi, povezani s sanacijo bank konec leta 2013, kršila protokol 7 o privilegijih in imunitetah k pogodbi o delovanju EU, ki zagotavlja nedotakljivost arhivov ECB, katerih del naj bi bila tudi Banka Slovenije. Po njenem mnenju bi se morala slovenska policija glede zasega dokumentacije Banke Slovenije uskladiti z ECB.

 

Pometanje pod preprogo

 

Rajko Stanković FOTO: Voranc Vogel/Delo

Stankovič je opozoril, da Slovenija leta 2013 še ni bila del enotnega sistema ECB.

 

Če bo stališče pravobranilke sprejeto, bo to razlaščencem onemogočilo dokazovanje, da cenitve bank niso bile ustrezne, saj ne bodo imeli dostopa do podatkov.

 

»Današnjo odločitev razumem, da se pristojni bojijo, da pri sanaciji bank ni bilo vse v redu. Če bi bilo, bi imeli interes, da se to razjasni,« je dejal Stanković.

 

Dodal je, da je bila imuniteta zaposlenim v mednarodnih institucijah dodeljena ob predpostavki, da ljudje tam delajo po pravilih.

 

 

»Upam, da sodišče ne bo sledilo mnenju pravobranilke,« pravi odvetnica razlaščenih bančnih vlagateljev v zadnji sanaciji bank Tamara Kek. Tudi ona opozarja, da Slovenija leta 2013 ni bila del sistema ECB. Kekova meni, da tudi če bi sodišče sledilo pravobranilki, to ne bi smelo vplivati na civilne sodne postopke glede razlastitev pri nas. »Lahko pa bi to negativno vplivalo na dostop do podatkov, če bi se Banka Slovenije sklicevala od odločitev Evropskega sodišča,« poudarja.

 

Evropski bogovi

 

Odvetnik Miha Kunič meni, da bi to vplivalo le na kazenske postopke. Tudi on se sprašuje, kdo lahko potem zaposlene v evropskih institucijah sploh preganja v primeru zlorab, če imajo vsi imuniteto in nad njimi ni nikogar. »Mene tako stališče zelo skrbi,« pravi in dodaja, da to pomeni, da lahko Banka Slovenije izda odločbo, s katero razlasti vlagatelje, a ti nimajo možnosti tega izpodbijati, ker nimajo dostopa do dokumentacije.

 

Bančni izbrisi

V sanaciji bank v letih 2013 in 2014 je bilo skupaj izbrisanih za 960 milijonov evrov podrejenih obveznic in delnic saniranih bank. Omenjena policijska preiskava se nanaša na izračun kapitala v NLB. 

Preiskava vseh okoliščin glede sanacije bank morda ne bo možna?

Evropska pravobranilka je zavrnila slovenske argumente na procesu v Luxembourgu, saj naj bi po njene mnenju Slovenija kršila nedotakljivost arhivov ECB in načelo lojalnega sodelovanja Luxembourg.

Spomnimo Republika Slovenija se je znašla v tožbi zaradi hišnih preiskavi in zasega dokumentov v Banki Sloveniji o sanaciji bančnega sistema leta 2013.

 

Ljubljana, 03. 09. 2020

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Za ogled prispevka iz oddaje Odmevi RTV Slovenija 1 ob 22.00 uri, z dne 03.09.2020 pritisnite TUKAJ ali na sliko. 

Glavni očitek pravobranilke Juliane Kokott  je, da Slovenija s preiskavo 6. julija 2016 ni izpolnila obveznosti iz protokola o privilegijih in imunitetah Unije, po katerem so arhivi nedotakljivi. Konkretno navajajo, da so zasegli vso komunikacijo guvernerja BS po elektronski pošti in vso dokumentacijo na guvernerjevi delovni postaji ali na njegovem prenosnem računalniku, ne da bi se pred tem uskladili z ECB ali pridobili odločbo sodišča. Poleg tega Slovenija ni izpolnila svojih obveznosti, ker niti po zasegu ni omogočila ECB opredelitve dokumentov, ki so povezani z izvajanjem nalog evropskega sistema centralnih bank, ter ji ni dala možnosti, da izrazi stališče glede morebitnega oviranja njenega delovanja in neodvisnosti. Utemeljila ni niti, kateri dokumenti so nujni za nacionalni kazenski in predkazenski postopek, niti ni vrnila vseh preostalih dokumentov, ki jih je treba opredeliti kot arhive ECB. 

 

Društvo MDS ali cenitve želijo »zakleniti« v tesno zaklenjen predal?

 

V Društvo MDS ponovno opozarjamo, da Slovenija leta 2013 še ni bila del enotnega sistema ECB, če bo stališče pravobranilke sprejeto, bo to razlaščencem onemogočilo dokazovanje, da cenitve bank niso bile ustrezne, saj ne bomo imeli dostopa do podatkov. Današnjo odločitev lahko razumemo tudi, da se pristojni bojijo, da pri sanaciji bank ni bilo vse v redu. Če bi bilo, bi morali imeti interes, da se vse to brez oviranja razjasni, na osnovi listinskih dokazov.

 

Imuniteta po mnenju Društva MDS ni samoumevna

 

Sklicevanje na imuniteto zaposlenim v mednarodnih institucijah, pa ima še en moment, ki pravi, da je le ta dodeljena ob predpostavki, da ljudje tam delajo po veljavnih pravilih.

 

Izjavi odvetnice Tamare Kek in odvetnika Miha Kuniča za Delo dne 03.09.2020

 

»Upam, da sodišče ne bo upoštevalo mnenja pravobranilke,« pravi odvetnica razlaščenih bančnih vlagateljev Tamara Kek. Meni, da tudi če bi sodišče upoštevalo pravobranilko, to ne bi smelo vplivati na civilne sodne postopke glede razlastitev pri nas. »Lahko pa bi to negativno vplivalo na dostop do podatkov, če bi se BS sklicevala na odločitev evropskega sodišča,« poudarja.

 

Syndicate content

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.