Terme Čatež

Medij: Dnevnik Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 22. 12. 2011 Stran: 22

Delničarji Marine Portorož, ki je v večinski lasti Term Čatež, so na včerajšnji skupščini zavrnili predlog skupine malih delničarjev o imenovanju posebnega revizorja, ki bi preveril posamezne posle družbe v obdobju zadnjih petih let.

Medij: Primorske novice Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Na kratko Datum: 22. 12. 2011 Stran: 3

PORTOROŽ ► Na včerajšnji skupščini delničarjev družbe Marina Portorož, ki je sicer v večinski lasti Term Čatež, so zavrnili predlog skupine malih delničarjev o imenovanju posebnega revizorja, ki bi naj preveril posamezne posle družbe v obdobju zadnjih petih let.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 22. 11. 2011 Stran: 9

Revizija Manjšinski delničarji zahtevajo revizijo preteklih kupčij v podjetju, a je malo verjetno, da se bo to tudi zgodilo

Ljubljana - Nekatere kupčije, ki jih je prejšnja leta sklepala uprava Marine Portorož, bi lahko postale predmet posebne revizije. Ali revizija bo, se bodo odločali delničarji na skupščini.

Zahtevo za revizijo nekaterih preteklih kupčij Marine Portorož je včeraj vložila skupina njenih manjšinskih delničarjev, ki jih zastopa odvetnica Petra Jereb. Delničarji namreč sumijo, da so bila pri sklepanju določenih poslov med Marino Portorož in z njo povezanimi družbami negospodarna ravnanja; ker naj bi te kupčije povzročile oškodovanje družbe in s tem tudi njenih delničarjev, so za 21. decembra letos sklicali skupščino, s katero delničarjem predlagajo izglasovanje posebne revizije posameznih poslov v zadnjih petih letih.

Medij: Dnevnik Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 22. 11. 2011 Stran: 21

Uprava Marine Portorož je na zahtevo malih delničarjev sklicala skupščino, ki bo sredi decembra odločala tudi o imenovanju posebnega revizorja zaradi preveritve vodenja posameznih poslov družbe. Ta je sicer v več kot 91 -odstotni lasti Term Čatež.

Medij: Dnevnik Avtorji: M. P. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 14. 10. 2011 Stran: 25

Ljubljana - Delničarji Term Čatež bodo konec meseca že drugič letos odločali o imenovanju novih članov nadzornega sveta. Kapitalska družba je namreč zahtevala razširitev dnevnega reda skupščine in imenovanje Andreja Slaparja, sicer člana uprave Zavarovalnice Triglav, v nadzorni svet. Slapar naj bi tako v nadzornem svetu zamenjal člana uprave Leka Sama Rosa, ki ga je največji lastnik DZS s svojim nasprotnim predlogom na julijski skupščini imenoval namesto kandidata Kada Primoža Klemena.

Sočasno z razveljavitvijo julijskega imenovanja novih članov nadzornega sveta bodo delničarji na skupščini 28. oktobra odločali tudi o predlogu Dela Prodaje za zmanjšanje števila članov nadzornega sveta iz devet na šest. To je sicer že poleti zahtevala tudi Kapitalska družba, vendar je DZS in Delo Prodaja tedaj nista podprla. Po leg Slaparja naj bi tako v nadzornem svetu ostali Robert Krajnik, Ada De Costa Petan (oba DZS) in direktor družbe Špirit Grupa Vladimir Smolec, ne pa tudi Samo Roš, Mitja Grum in Johannes Attems.

Medij: Delo Avtorji: Gole Nejc Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 10. 08. 2011 Stran: 9

Primerjava plač in uspehov menedžerjev

Bobinac in Debeljak lani z nižjo plačo, a boljšimi rezultati; Petan in Slavinec z višjimi prejemki, a slabšimi rezultati - Bojan Dremelj v Telekomu imel 3,5-krat višjo mesečno plačo kot njegov naslednik

Ljubljana - Nekdanji predsednik uprave Telekoma Slovenije Bojan Dremelj je v dobrih dveh mesecih, kolikor je vodil Telekom v letu 2010, skupaj zaslužil 149.668 evrov bruto, kar je več, kot je zaslužil njegov naslednik Ivica Kranjčevič v devetih mesecih in pol. Prvi mož NFD Holdinga Stane Valant si je lani - čeprav njegov holding že tri leta ustvarja po več deset milijonov evrov izgube - poleg 174.046 evrov letne bruto plače izplačal še 14.635 evrov bruto regresa. Nasprotno so nekateri drugi menedžerji zaradi krize varčevali tudi pri svojih plačah in bonitetah.

Bojan Dremelj je leta 2008 zaslužil 272.000 evrov bruto, leto pozneje pa 243.495 evrov bruto, od tega je plača znašala 190.646 evrov. Dremelj je Telekom vodil še dobra dva meseca v letu 2010, ko je skupaj zaslužil 149.668 evrov, od tega samo plače 111.528 evrov bruto. Povedano drugače; na mesec je samo iz plače dobil okoli 44.600 evrov bruto. Ko je Dremelj marca lani odhajal iz Telekoma, je začel veljati zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski državni lasti in samoupravnih lokalnih skupnosti, tako imenovani Lahovnikov zakon. Plača Ivice Kranjčeviča je bila tako že podvržena temu zakonu. Novi predsednik uprave je tako v devetih mesecih in pol, kolikor je lani vodil Telekom, zaslužil 135.030 evrov bruto oziroma manj kot Dremelj v samo dveh mesecih in pol. Samo iz plač je Kranjčevič dobil 119.918 evrov bruto, torej okoli 12.600 evrov bruto na mesec, kar je 3,5-krat manj kot Dremelj.

Slabi rezultati, visoki prejemki

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Cirman Primož,Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 05. 08. 2011 Stran: 19

Ljubljana - Največji lastniki Pivovarne Laško po naših informacijah ponudbe za prevzem, ki jo je včeraj objavil pidovski mogotec Igor Lah oziroma njegov holding KS Naložbe, ne bodo sprejeli. V neformalnih pogovorih so bankirji ponudbo Laha označili celo kot neresno, njihovo mnenje pa deli tudi pretežni del poslovne javnosti. Za delnico Pivovarne Laško so namreč KS Naložbe delničarjem, ponudile devet svojih obveznic v skupni nominalni vrednosti devet evrov, medtem ko se njihova realna vrednost ocenjuje na največ pet evrov. To pomeni, da bi KS Naložbe prevzem Pivovarne Laško stal 78,7 milijona evrov (brez obresti v letni višini okoli pet milijonov evrov), pri čemer bi ga dejansko z dolgoročnim kreditom po zelo ugodni obrestni meri financirali delničarji.

Bankirji zadržani, uprava (še) brez mnenja, mali delničarji proti

Ti namreč do konca leta 2014 od KS Naložb zaradi triletnega moratorija ne bi dobili niti evra glavnice, temveč le obresti. Zadnji obrok bi tako za delnice Laškega prejeli šele junija 2021. »Banka si nikoli ne želi biti deset let izpostavljena do nekoga, za katerega ne ve, kaj se bo z njim v tem obdobju dogajalo,« nam je včeraj dejal vir blizu ene od bank - lastnic Laškega, ki so do ponudbe, milo rečeno, skeptične tudi zaradi dejstva, da so bile delnice pivovarne ob zasegu pred natanko dvema letoma vredne dobrih 30 evrov. »Razmere danes so bistveno drugačne. Skupina Pivovarna Laško je zelo zadolžena. Če se le ena od bank ne odloči za reprogramiranje, bo v hudih težavah,« je včeraj komentiral direktor KS Naložb Blaž Vodopivec.

V neuradnih krogih se je včeraj špekuliralo, da bo Lah v postopku prevzema ponudbo zvišal, delničarjem pa naj bi poleg večjega števila obveznic ponudil del plačila kupnine v denarju. Iz uprave pivovarne, ki jo vodi Dušan Zorko, so včeraj sporočili, da se bodo »o ponudbi izrekli, ko jo bodo preučili, delničarji pa bodo morali ponudbo ovrednotiti sami«. Pri tem niso komentirali navedb iz KS Naložb, da je Pivovarna Laško podjetje na robu insolventnosti. S prevzemnim prospektom se je po naših informacijah seznanil tudi nadzorni svet pivovarne in po prvem pregledu ocenil, da ponudba ne odraža resnične vrednosti podjetja.