Unior

Medij: Forbes SLO (Gospodarstvo) Avtorji: Andreja Lončar  Teme: Unior  Datum: torek, 15. oktober 2024 Vir: TUKAJ

Unior najavlja poslovno in finančno prestrukturiranje družbe, najprej naj bi izčrpali možnosti mehkega načina zmanjševanja števila zaposlenih.

Zreški Unior, ki ima 1.600 zaposlenih, poroča o slabih rezultatih poslovanja, letošnja izguba bi neuradno lahko presegla 20 milijonov evrov.

Zreški Unior je v prvem polletju, tako kot večina avtomobilskih dobaviteljev, posloval slabše kot lani. Prihodki od prodaje matične družbe so v prvem polletju znašali 105 milijonov evrov, kar je dobre tri milijone manj kot v enakem obdobju lani, ko jih je bilo za 108,4 milijona evrov.

V prvem lanskem polletju so imeli čisti dobiček v višini 1,7 milijona evrov, v letošnjem pa je družba zabeležila čisto izgubo v višini 1,17 milijona evrov.

Kot podjetje zdaj sporoča prek Seoneta, so se nadzorniki včeraj sestali na izredni seji in se seznanili s tekočim poslovanjem. “Zaradi izjemno slabih rezultatov tekočega poslovanja ter predvidenih stroškov nujno potrebnega poslovnega prestrukturiranja je uprava družbe nadzornemu svetu predstavila izhodišča za poslovno in finančno prestrukturiranje družbe Unior, vključno s prevetritvijo ekonomske upravičenosti posameznih dejavnosti družbe. Nadzorni svet se je seznanil s poročilom uprave in v celoti podprl predstavljena izhodišča,” je navedeno v uradni objavi.

Izguba prek 20 milijonov evrov?

Podjetje pri tem ni podrobneje pojasnilo, kateri so razlogi za “izredno slabo” tekoče poslovanje. Poleg upada naročil, ki vpliva na prihodke in poslovni izid družbe, naj bi nova uprava pod vodstvom Roberta Vuge, ki je mandat nastopil junija, izvedla več odpisov. Letošnja izguba zreškega podjetja bi se lahko tako do konca leta po navedbah več virov, ki ne želijo biti imenovani, poglobila na več kot 20 milijonov evrov.

Vuga je v zadnjih tednih v pogovorih za različne medije poudaril, da je podjetje na neki točki obstalo in je potrebno celovitega prestrukturiranja, ki bo usmerjeno v dolgoročno stabilnost in rast podjetja.

Tudi ukrepov, ki jih je Uniorjeva uprava včeraj predstavila nadzornikom, v objavi na Seonetu niso razkrili. Neuradno pa naj bi podjetje imelo rezerve z vidika učinkovitosti procesov in tudi potencial za avtomatizacijo. Vuga je v preteklih tednih na vprašanja o morebitnih odpuščanjih odgovarjal, da bodo število zaposlenih zmanjševali z mehkimi ukrepi, predvsem upokojevanjem delavcev, ki izpolnijo pogoje za to.

Pred dnevi smo pisali, da bo Unior do konca leta ukinil proizvodnjo v Starem trgu ob Kolpi, kjer dela 29 ljudi, in jo preselil v Zreče. Sedem zaposlenih naj bi se upokojilo, ostalim pa naj bi v podjetju poskušali pomagati najti zaposlitev pri okoliških delodajalcih.

Novi šef Uniorja Robert Vuga je v zadnjih tednih v pogovorih za različne medije poudaril, da je podjetje na neki točki obstalo in je potrebno celovitega prestrukturiranja, ki bo usmerjeno v dolgoročno stabilnost in rast podjetja (Foto: STA)

Za Unitur ni zanimanja, Štore Steel na muhi SIJ

Eden od načinov, kako bi si Unior lahko finančno opomogel, je z odprodajo nestrateških naložb; v zadnjem letu so prodajali turistično družbo Unitur, delež v Štore Steelu in srbski družbi Unior Components.

A za Unitur za zdaj ni zanimanja. Spomladi smo pisali, da naj bi se za lastnika turistične infrastrukture na Rogli zanimala Ivo Boscarol in Marjan Batagelj, a sta pozneje ta načrt opustila.

Drugače je s prodajo Uniorjevega deleža v družbi Štore Steel, ki bi ga zreška družba izpeljala skupaj s solastniki – podjetjema Kovintrade in Dinos ter družbo pooblaščenko Železar Štore. Konzorcij naj bi bil blizu podpisa pogodbe z edinim ponudnikom, Slovensko industrijo jekla (SIJ). Unior je sicer največji posamični delničar v železarni, ima pa 29,2-odstotni delež.

Prav tako še teče prodaja 100-odstotnega lastniškega deleža v srbski družbi Unior Components.

Medij: Forbes SLO (Gospodarstvo) Avtorji: Bojana Humar  Teme: Unior  Datum: sreda, 09. oktober 2024 Vir: TUKAJ

Zreško kovinsko podjetje bo do konca leta ukinilo proizvodnjo v Starem trgu ob Kolpi, kjer dela 29 ljudi, in jo preselilo v Zreče.

Zreški Unior bo do konca leta zaprl svoj obrat v Starem trgu ob Kolpi. Kot je za Forbes Slovenija pojasnil predsednik uprave Uniorja Robert Vuga, se trenutno usklajujejo s sindikati. Od 29 zaposlenih se jih bo nekaj upokojilo, preostali bodo dobili odpoved iz poslovnih razlogov in odpravnino.

Nerentabilno poslovanje in prevelika oddaljenost

Kot je pojasnil Vuga, proizvodni obrat v Starem trgu ob Kolpi, kjer izdelujejo različna orodja, že nekaj let posluje nerentabilno in je preveč oddaljen od glavne tovarne. To proizvodnjo bodo zdaj preselili v Zreče, kar je eden od korakov k organizaciji vitke proizvodnje.

Unior se sicer, tako kot celotna slovenska kovinska industrija, spopada s težavami. Prihodki od prodaje družbe Unior so v prvem polletju znašali 105 milijonov evrov, kar je dobre tri milijone manj kot v enakem obdobju lani, ko jih je bilo za 108,4 milijona evrov. Pri čistem dobičku je razlika večja. Ta je v prvem lanskem polletju znašal 1,7 milijona evrov, v letošnjem pa je družba zabeležila čisto izgubo v višini 1,17 milijona evrov.

Izguba ob polletju

Skupina Unior je v prvi polovici letošnjega leta ustvarila 154,3 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je nekoliko več kot v enakem obdobju lani, ko jih je bilo za 152,7 milijona evrov. Čisti dobiček skupine pa je ob polletju znašal 4,6 milijona evrov, v enakem obdobju lani 6,7 milijona.

Stanje z naročili je trenutno stabilno na področju največjega programa, to so odkovki, medtem ko so razmere na programu ročno orodje precej slabše, program strojegradnja pa je ostal tako rekoč brez naročil, so pred kratkim v podjetju povedali za Forbes Slovenija in dodali, da “težave občutimo pri stroških energije in surovin, kjer na globalnih trgih naraščajo cene, kar dodatno vpliva na naše poslovanje in dobičkonosnost”.

V programu strojegradnje je Unior lani ustvaril šest odstotkov prihodkov, tu so njihovi glavni neposredni kupci nemški proizvajalci avtomobilov Mercedes, Volkswagen in BMW. Kot je znano, ima nemška avtomobilska industrija velike težave, ki se prenašajo tudi na slovenske dobavitelje.

Medij: Novi tednik Celje (Gospodarstvo) Avtorji: Janja Intihar  Teme: mali delničarji Datum: Četrtek, 18. julij 2024 Stran: 5

Lastniki Uniorja, med katerimi imajo malo več kot polovico delnic država in z njo povezane družbe, tudi letos niso bili deležni izplačila dividend. Nazadnje so jih dobili leta 2007. Zreška družba je v sklicu seje skupščine sicer napovedala, da bo letos za dividende namenila 938 tisoč evrov, vendar na seji ta predlog ni bil sprejet.

Društvo Mali delničarji Slovenije je zaradi tega napovedalo izpodbojno tožbo. Uprava in nadzorni svet sta ob obrazložitvi predloga o izplačilu dividend v višini 0,33 evra bruto na delnico, za kar bi družba porabila 938 tisoč evrov čistega dobička iz leta 2022, zapisala, da Unior s tem ne bo kršil finančnih zavez, ki so rriu jih naložile banke, pri kat prih je najel sindicirano posojilo. Na seji se je zgodil preobrat, saj je večina prisotnih delničarjev podprla nasprotni1 predlog Marjana Adamiča, manjšega delničarja in vodje vzdrževanja v Uniorju, naj bilančni dobiček ostane nerazporejen.

V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS] so zaradi takšne odločitvei ogorčeni in bodo na sklep, proti kateremu je na seji glasovalo malo več kot 30 odstotkov prisotnih lastnikov, vložili izpodbojno tožbo. »Razloga zja neizplačilo dividend ni, saj ljJnior izpolnjuje vse finančne zahteve do bank. Ob tem bi' moral tudi dokazati, da zaradi izplačila dividend ne bi ifnogel poslovati. Vodstvo podjetja, banke in država so se očitno neformalno dogovorili za sklep, kakršen je bil sprejet na seji,« je povedal predsednik društva Rajko Stankovič, ki pričakuje, da bo sodišče njihovo tožbo podprlo.

Društvo MDS in še nekaj drugih delničarjev tudi niso podprli imenovanja Andreja Gradišnika, nekdanjega dolgoletnega vodilnega delavca v družbi Metal Ravne, za novega člana nadzornega sveta Uniorja. Nezadovoljen je tudi, ker na seji ni dobil odgovora na vprašanje, kako je s prodajo družbe Unitur, ki upravlja rekreacijsko središče na Rogli in Terme Zreče, malo več kot 29-odstotnega lastniškega deleža v štorski jeklarni in 100-odstotnega deleža v srbski orodjarni Unior Components. Po do zdaj javno objavljenih podatkih je Skupina Unior, ki jo sestavlja več podjetij doma in v tujini, do konca letošnjega marca ustvarila 79,6 milijona evrov prihodkov od prodaje. Čisti dobiček je znašal 5 milijonov evrov in je bil v primerjavi z enakim lanskim obdobjem nižji za četrtino. Matična družba je v prvem četrtletju imela 51,6 milijona evrov prometa, kar je pet odstotkov manj kot v nekem lanskem obdobju, čisti dobiček je znašal le 7 tisoč evrov. Lani je Unior v tem času ustvaril 1,5 milijona evrov čistega dobička.

Na današnji skupščini delničarjev Uniorja d.d. je bilo navzočih 1.880.174 delnic z glasovalno pravico, kar je predstavljalo 68,03 % delnic z glasovalno pravico oziroma 66,24 % osnovnega kapitala. Skupščina je izglasovala vse sklepa, razen sklepa o delitvi bilančnega dobička.

Zreče, 10.07.2024

Skupščina se seznanila s predstavitvijo letnega poročila za poslovno leto 2023 in poročilom nadzornega sveta o rezultatih preveritve letnega poročila za poslovno leto 2023 ter poročilom o prejemkih članov uprave in nadzornega sveta za poslovno leto 2023.

Delničarji spet brez dividend, Društvo MDS v izpodbijanje sklepa o ne delitvi bilančnega dobička

Delničarji niso izglasovali dividende 0,33 EUR na delnico in tako ostajajo že 14 let brez dividendnega donosa. Kljub predlogu uprave in NS, da se deli zakonska minimalna dividenda skladno z 399 členom ZGD-1, se je večinski delničar SDH odločil, da podpre nasprotni predlog, ki je predlagal, da se dividenda ne izplača zaradi »tihega neformalnega pritiska« bank, ki družbi dajejo posojilo, saj bi ji v primeru izplačila nekaj več kot 936.000 EUR dividend, le te banke odrekle znižanje obrestne mere za 0,6 % točke oz. za 330.000 EUR neto/letno, pa čeprav je taka možnost v pogodbi bila dopustna, saj Unior izpolnjuje vse zaveze do bank upnik po vseh kazalcih zadolženosti tako na skupini kot na matičnem podjetju.

Pred glasovanjem, je predsednik Društva MDS  Rajko Stanković opozoril na jasna določila 399. člena ZGD-1, ki v primeru pozitivnega rezultata zahteva, da se deli vsaj teh 4 % osnovnega kapitala, v tem primeru 0,33 EUR na delnico, a žal SDH ni prisluhnil tem argumentom in glasoval PROTI, zato je Drustvo MDS napovedalo sodno izpodbijanje takega sklepa. Sodna praksa je več kot jasna in bo na koncu družba po kakšnem letu in pol pravdanja morala izplačati dividendo, zadnji pravnomočno zaključeni primer je bila zadržana dividenda iz leta 2021 v Elektro Maribor, ki jo je družba konec junija 2024 izplačala, vmes pa imela nepotrebne stroške s pravdo.

Uprava in NS z razrešnico

Uprava in nadzorni svet sta prejela razrešnico. Skupscina je sprejela Politiko prejemkov uprave in nadzornega sveta družbe UNIOR d.d. in se seznanila z odstopom g. Roberta Vuge z dne 12. 12. 2023, ko je  odstopil s funkcije predsednika in člana nadzornega sveta, saj je s 01. 05. 2024 pričel s funkcijo predsednika Uprave Unior d.d.

Izvoljen nov član NS

Skupščina je za novega člana NS Uniorja za obdobje od 10.07.2024 do 04.07.2027 imenovala g. Andreja Gradišnika nekdanjega direktorja SIJ Metal Ravne.

Medij: Novi tednik Celje (Gospodarstvo) Avtorji: Janja Intihar  Teme: mali delničarji Datum: Četrtek, 6. junij 2024 Stran: 4

Lastniki Uniorja, med katerimi imajo malo več kot polovico delnic država in z njo povezane družbe, bodo, kot kaže, le dočakali izplačilo dividend.

Če držijo podatki malih delničarjev, so dividende nazadnje dobili leta 2007. Po predlogu, objavljenem v sklicu seje skupščine, bi Unior za dividende, ki bi znašale 0,33 evra bruto na delnico, porabilo 938 tisoč evrov čistega dobička iz leta 2022. Kot navajajo v podjetju, z izplačilom dividend v takšni višini ne bodo kršili finančnih zavez, ki so jim jih naložile banke, pri katerih so najeli sindicirano posojilo.

Uprava Uniorja je svojim delničarjem tudi že sporočila, kako sta matično podjetje in celotna skupina poslovala v letošnjem prvem tromesečju. Skupina Unior, ki jo sestavlja več podjetij doma in v tujini, je do konca marca ustvarila 79,6 milijona evrov prihodkov od prodaje. Čisti dobiček je znašal 5 milijonov evrov in je bil v primerjavi z enakim lanskim obdobjem nižji za četrtino. Matična družba je v prvem četrtletju imela 51,6 milijona evrov prometa, kar je pet odstotkov manj kot v nekem lanskem obdobju. Čisti dobiček je znašal le skromnih 7 tisočakov. Lani je Unior v tem času ustvaril 1,5 milijona evrov čistega dobička.

V Uniorju navajajo, da so razmere v avtomobilski industriji, ki je glavni kupec njihovih izdelkov, še naprej težke. Kljub temu so v prvih treh mesecih v svoji največji dejavnosti, proizvodnji odkovkov, imeli dobro naročilno stanje ter v primerjavi z lani povečali prodajo. Več naročil kot lani dobivajo tudi za ročna orodja, kjer so se lani v drugi polovici leta soočili z velikim padcem prodaje. V programu Strojegradnja je letos prodaja skromnejša kot lani, kar pa je, pravijo v Uniorju, v skladu z načrti. 

Medij: Novi tednik Celje (Gospodarstvo) Avtorji: Janja Intihar  Teme: mali delničarji Datum: Četrtek, 13. julij 2023 Stran: 4  

Zreška družba dobila polovico novih nadzornikov Rošade v nadzornem svetu Uniorja

Slovensko-češki poslovnež Tomaž Subotič ostaja član nadzornega sveta Uniorja. Nadzornika zreške družbe pa od seje skupščine delničarjev, ki je bila minuli teden, nista več Franc Dover in Andreja Potočnik. Oba sta bila v nadzorni svet imenovana v času prejšnje vlade. Poleg Subotiča bodo po novem kot predstavniki delničarjev delo Uniorjeve uprave nadzirali še Robert Vuga, Marijan Penšek in Katja Potočar. Vse tri je v nadzorni svet predlagala Slovenska odškodninska družba (SDH), ki je s 40-odstotnim deležem največja lastnica Uniorja. Zamenjavo nadzornikov je zahtevala skupina malih delničarjev, ki je tudi pripravila svoj predlog novih članov, o katerem pa na seji niso odločali. 

Franc Dover in Andreja Potočnik sta bila s Simono Razvornik Škofič in z Boštjanom Napastom za člana nadzornega sveta Uniorja imenovana junija 2021, 4-letni mandat se jim je začel decembra isto leto. Dover, ki je direktor mariborske Snage, velja za kader SDS, Potočnikova je bila pred časom poslanka stranke SMC in nato v prejšnji vladi tesna sodelavka gospodarskega ministra Zdravka Počivalška. Skupina malih delničarjev se pred dvema letoma s takšno sestavo nadzornega sveta ni strinjala in jo je ocenila kot preveč politično. Predlagala je svoje kandidate, a so njene predloge preglasovali SDH, Kapitalska družba in nekaj drugih malih delničarjev. Boštjan Napast je lani odstopil in bil potem nekaj časa predsednik uprave Luke Koper, lastniki so nato namesto njega decembra lani v nadzorni svet imenovali Tomaža Subotiča. V začetku letošnjega junija je odstopila še Simona Razvornik Škofič, ki je v nadzornem svetu zastopala Slovenski državni holding.

Poskusila je ponovno

Skupina malih delničarjev, ki so jo sestavih Tomaž Subotič, družbi Železar Štore in Port naložbe ter Vladimir Ložek in Društvo Mah delničarji Slovenije ter ima skupaj malo več kot 5,6 odstotka delnic Uniorja, je na letošnji seji skupščine delničarjev poskusila ponovno. Zahtevala je odpoklic Franca Doverja in Andreje Potočnik ter na njuno mesto in namesto Simone Razvornik Škofič predlagala svoje kandidate.

Za nove člane nadzornega sveta je predlagala Rajka Stankoviča, predsednika Društva Mali delničarji Slovenije, ki je bil član nadzornega sveta družbe že v obdobju med letoma 2017 in 2021, dr. Simona Čadeža, profesorja za računovodstvo in revizijo na ljubljanski ekonomski fakulteti, ter Marjana Mačkoška, upokojenega nekdanjega glavnega direktorja družbe Štore Steel in vidnejšega člana Gibanja Svoboda. Pred sejo so mah delničarji svoj predlog spremenili. Namesto Mačkoška, ki mu Zakon o SDH prepoveduje, da bi kot član izvršilnega lokalnega odbora stranke bil član nadzornega sveta v družbi, kjer je država večinska lastnica, so za novega nadzornika predlagali Antona Ropa.

Obveljal predlog SDH 

Delničarji so z večino glasov podprli predlog o odpoklicu Doverja in Potočnikove, ki sta očitke na račun slabega dela nadzornega sveta, povezane z zadevo Rhydcon, lansko okoljsko nesrečo v Uniorju in reprogramom bančnih posojil, zavrnila. Potočnikova, za razrešitev katere je glasovalo 90 odstotkov prisotnih delničarjev, jih je označila celo kot nesmiselne. S svojimi predlogi, povezanimi s spremembami v nadzornem svetu, je skupina malih delničarjev uspela le deloma. SDH je namreč na sejo prišel s svojim predlogom novih nadzornikov, ki je dobil skoraj 100-odstotno podporo. Torej je zanj glasovala tudi skupina malih delničarjev. Njihov pooblaščenec na seji Rajko Stankovič sicer pravi, da s takšnim izidom niso zadovoljni. »Ni prav, da ima SDH, ki je lastnik 40 odstotkov Uniorja, zdaj med štirimi člani nadzornega sveta, ki zastopajo kapital, kar tri svoje predstavnike,« poudarja.

Namesto Simone Razvornik Škofič je po novem v Uniorjevem nadzornem svetu Robert Vuga, ki vodi eno od petih dejavnosti nemške skupine EGO, večinske lastnice cerkniške Ete. Pred časom je delal tudi v Adrii Airways, zato ga nekateri povezujejo s finančnim ministrom Klemenom Boštjančičem. Izpraznjeni mesti Doverja in Potočnikove sta zasedla Marijan Penšek, nekdanji višji svetovalec uprave v Gorenju in sodelavec Žige Debeljaka, ki je od lani predsednik uprave SDH, ter širši javnosti manj znana ljubljanska odvetnica Katja Potočar.

Četrti član nadzornega sveta ostaja Tomaž Subotič. Zdaj že nekdanji nadzorni svet je zahteval njegov odpoklic, ker naj bi v času, ko tega ne bi smel, trgoval z delnicami Uniorja. Subotič je vse očitke zavrnil, a se lastnikom očitno niso zdeli v celoti utemeljeni. Za njegov odpoklic je namreč glasovalo 67 odstotkov prisotnih delničarjev, a je kljub temu to bilo premalo, da bi se Subotič, ki je z malo manj kot 3-odstotnim deležem peti največji lastnik Uniorja, poslovil od nadzorništva. Zakon namreč določa, da je za sklep o odpoklicu člana nadzornega sveta pred iztekom mandata potrebna najmanj tričetrtinska večina oddanih glasov.

Zaradi Rhydcona znova na sodišče

Skupina malih delničarjev je napovedala izpodbojno tožbo, ker ni bil sprejet njen sklep o imenovanju posebnega revizorja, ki bi celovito pregledal posle z delnicami Uniorja pred več kot desetimi leti, v katere je bilo vpleteno šmarsko podjetje Rhydcon. Kot je dejal Stankovič, bi mali delničarji radi dokončno raziskali ta posel, predvsem pa izvedeli, kdo je kriv za posel, ki naj bi Uniorju povzročil štiri milijone evrov škode. Zato bodo z izpodbojno tožbo zadevo prepustili v presojo sodišču.

Je zdaj na vrsti uprava?

Na vprašanje, ali bo zamenjavi večine nadzornikov sledila še zamenjava uprave, Rajko Stankovič odgovarja, da dopušča tudi to možnost. Vendar se zamenjava naj ne bi zgodila kmalu, če se sploh bo, predvsem pa se mora najprej konstituirati nov nadzorni svet. ' Vsi očitki, ki jih je skupina malih delničarjev uperila proti nadzornemu svetu, so pravzaprav uperjeni tudi proti upravi Uniorja. To velja tako za zadevo Rhydcon kot za nepravočasno obveščanje ob okoljski nesreči, predvsem pa za očitke o zelo poznem podpisu novih pogodb z bankami o reprogramiranju posojil, za katera bo zdaj podjetje moralo plačevati 7,35-odstotno obrestno mero, kar bo na leto, je izračunal eden od delničarjev, zneslo 4 do 5 milijonov evrov obresti. »To je zelo zaskrbljujoče,« pravi Stankovič, ki poudarja, da razdolževanje Uniorja v času, odkar ga vodi Darko Hrastnik, ni takšno, kot bi moralo biti. Upravi tudi očita, da delničarji že od leta 2007 niso dobili dividend.

Upravi lani višje plače

Upravi lani višje plače Delničarji Uniorja so se na seji seznanili s poročilom o prejemkih uprave in nadzornega sveta v letu 2022 in ga tudi potrdili. Plača uprave se je lani zvišala za 10 odstotkov. Kot je razvidno iz zapisanega, predsednik uprave Darko Hrastnik in njen član Branko Brečko tudi lani nista bila deležna tako imenovanega spremenljivega dela plače, ki je odvisen od uspešnosti poslovanja družbe in lahko znaša do 60 odstotkov osnovne plače. Z zakonsko določenimi dodatki je lani Darko Hrastnik dobil malo več kot 85 tisoč evrov neto prejemkov, letno neto plačilo Branku Brečku je znašalo malo manj kot 83 tisoč evrov. Povprečna mesečna bruto plača zaposlenih, ki niso direktorji, je lani znašala 2.200 evrov.

In koliko denarja je lani članstvo v nadzornem svetu prineslo odstavljenima Francu Doverju in Andreji Potočnik? Oba sta za svoje delo dobila približno 16 tisoč evrov neto. Zamenjavo nadzornikov je zahtevala skupina malih delničarjev, ki je tudi pripravila svoj predlog novih članov, o katerem pa na seji niso odločali.

Na današnji skupščini so delničarji Uniorja iz nadzornega sveta odpoklicali Franca Dovra in Andrejo Potočnik, namesto njiju pa imenovali Marjana Penška in Katjo Potočar. Novi nadzornik je postal še Robert Vuga, ki je po odstopu zamenjal Simono Razvornik Škofic, neposredno po skupščini pa je odstopil iz nadzornega sveta Mariborske livarne Maribor, ki ga je pred tem vodil. Predsednik Društva MDS Rajko Stankovič je na skupščini zastopal 272.677 delnic oz. cca 15 % prisotnega kapitala na skupščini.

Zreče, 05.07.2023

Uprava in nadzorni svet z razrešnico, delničarji že 16 let brez dividende

Po obravnavi letnega poročila so delničarji namenili kar nekaj kritik upravi in nadzornemu svetu, ki jih na kratko lahko strnemo tako, da niso zadovoljni s stopnjo razdolževanja v preteklih leti, zaradi prepoznega refinanciranja dolga bomo delničarji letno plačevali 4 do 5 mio obresti za posojila več, kot bi to ob pravočasnem refinanciranju.

Prav tako delničarji niso zadovoljni zaradi prepoznega obveščanja ob okolijski nesreči in opozori na nedopustno  prakso uprave, ki večkrat pomembne in ključne informacije, ne posreduje prontno oz takoj članom nadzornega sveta, tako je uprava v zadnjem primeru nadzorni svet obvestila šele 20 dni po dogodku.

Prav tako so delničarji zahtevali, da se bolj jasno objavi za katerega naložbe je bil porabljen denar v preteklem letu in za kaj se bo porabil letos. Izrazili so tudi pričakovanje, da se bo od morebitnega denarja prejetega od prodaj naložb večina najprej namenila za razdolževanje in s tem za nižje obresti financiranja preostalega dolga.

Skupščina je tudi potrdila razrešnico za delo upravi in nadzornemu svetu v lanskem letu ter odločila, da vseh 14,2 milijona evrov lanskega bilančnega dobička ostane nerazporejenega.

Delničarji zavrnili posebno revizijo, Društvo MDS s sopodpisniki na sodišče po sodno pooblastilo

Ker so delničarji Uniorja zavrnili sklep o izredni reviziji poslov družbe Rhydcon in imenovanju posebnega pooblaščenca pravne stroke, bo Društvo MDS skupaj s sopodpisniki manjšinsko pravico uveljavljalo s tožbo preko sodišča.

V zahtevi za razširitev dnevnega reda z omenjeno točko smo med drugim navedli, da je Unior zaradi izgubljenih tožb in s tem povezanih neugodnih izvensodnih poravnav plačal približno štiri milijone evrov družbi Rhydcon, a za to ni prevzel nihče odgovornosti.

Dr. Tomaž Subotič ostaja nadzornik

Skupščina je prisluhnila argumentom, ki so bili predstavljeni proti odpoklicu še enega nadzornika dr. Tomaža Subotiča, tako da ta še naprej ostaja nadzornik družbe Unior. Neposredno po objavi skupščine smo na družbo Unior naslovili nasprotni predlog, kjer smo navedli sledeča dejstva, ki ne pred in ne na sami skupščini niso bila zanikana s strani uprave ali nadzornega sveta družbe, zato jih v celoti povzemamo še enkrat.

Iz pojasnil dr. Subotiča, h katerim s strani družbe Unior d.d. nismo prejeli nobenega nasprotnega dokaza, (zaradi česar jih glede na svoje izkušnje in poznavanje področja sprejemamo kot v celoti ustrezna), izhaja:

1. da dr. Tomaž Subotič ni zlorabil ne svojega položaja člana nadzornega sveta družbe UNIOR d.d. ne morebitnih notranjih informacij, ker tudi na dan sklenitve poslov (31.03.2023), čeprav borznemu posredniku naročila za prodajo ni dal šele tega dne, temveč že prej, ni razpolagal z nobenimi notranjimi informacijami, temveč samo z informacijami, ki so bile javno dostopne. Dr. Subotič je prve informacije o poslovanju družbe UNIOR d.d. prejel šele 06.04.2023, torej tako po sklenitvi posla prodaje delnic s strani borznega posrednika, kot tudi po poravnavi tega posla dne 04.04.2023;
2. da je dr. Tomaž Subotič o dne 31.03.2023 sklenjenem poslu že dne 07.04.2023 (torej v roku tedna dni po sklenitvi posla oz. v roku 3 dni po poravnavi posla) obvestil tako samo družbo UNIOR d.d., istega dne pa je obvestil tudi Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP) in do dneva
3. da je po poslih, ki jih je za račun družbe Intertrade CS, a.s., oz. za račun dr. Tomaža Subotiča sklenil borzni posrednik, vrednost delnice družbe UNIOR d.d. zrastla in ne padla, kar dodatno izkazuje, da ni šlo zlorabo, obenem pa družbi UNIOR d.d. ni nastala nikakršna škoda,
4. da je borzna cena na dan 31.03.2023 prodaje bila med 10,00 in 10,10 EUR/na delnico in je nato dne 11.04.2023 zrastla na 10,50 EUR na delnico, od 21.04.2023 do 23.05.2023 pa je zrastla in se stabilizirala pri tečaju 10,70 EUR, kar dokazuje, da se dr. Tomaž Subotič ni okoristil ampak je naredil izgubo vsaj v višini 2.490,00 EUR na podatkih prodanih delnicah.
5. Še več tudi Uprava in nadzorni svet v sklicu skupščine navajata citiramo: «Iz dejanskega stanja ne izhaja, da bi se dr. Subotič s transakcijami okoristil. Cena delnice na borzi se ni znižala in je celo zrastla.«
6. da je družba UNIOR d.d. opustila dolžnost obveščanja članov nadzornega sveta in poslovodnih oseb o zaprtem trgovalnem obdobju po elektronski poti, kot je to do sedaj vedno in običajno storila in bi morala storiti tudi v prvi polovici letošnjega leta;
7. da povečani stroški za delo uprave in nadzornega sveta zaradi obravnave tega primera ne obstajajo, saj je nadzorni svet zadevo, vezano na predmetno prodajo delnic, obravnaval na rednih sejah, to vprašanje pa tudi v smislu delovanja uprave spada v okvir njenega rednega dela in obveznosti.
8. Da je dr. Tomaž Subotič še vedno lastnik 81.702 delnic UIKG in tako največji posamični delničar družbe Unior, d.d.

Skupščina je izvolila tri nove člane nadzornega sveta Unior

Po tem ko je skupščina odpoklicala ga. Andrejo Potočnik in g. Franca Dovra je na njuni mesti imenovala odvetnico Katjo Potočar in Marjana Penška ki je višji svetovalec v Gorenju, ki je vsaj po podatkih na spletu sodeč tudi član uprave podjetja za energetske rešitve Resalta.

Novi nadzornik je postal še Robert Vuga, ki je po odstopu zamenjal Simono Razvornik Škofic. Zaradi imenovanja v nadzorni svet Uniorja je po skupščini odstopil kot predsednik nadzornega sveta  mariborske livarne MLM.

Za časnik Finance je po skupščini g. Robert Vuga povedal, da je moral odstopiti zaradi konflikta interesov med obema družbama (obe se ukvarjata s kovačijo), predvsem pa tudi po svoji menedžerski pogodbi ne sme nadzorovati več kot ene družbe. "Poleg rednega dela ne morem dovolj angažirano in učinkovito delovati več kot v enem nadzornem svetu," pravi Vuga, ki je nedavno v multinacionalki E.G.O. prevzel novo funkcijo operativnega vodje za mehatroniko, debeloplastno tehnologijo in plin in se s tem poslovil tudi s čela cerkljanske Ete.

Medij: Novi tednik Celje (Gospodarstvo) Avtorji: Janja Intihar  Teme: mali delničarji Datum: Četrtek, 15. december 2022 Stran: 5  Foto avtor: STA/ Tamino Petelinšek, Tanjug

Manjšim delničarjem je vendarle uspelo dobiti svojega predstavnika v nadzornem svetu Uniorja. Na izredni seji skupščine, ki jo je uprava zreške družbe sklicala na njihovo zahtevo, je bil za novega nadzornika imenovan dr. Tomaž Subotič.

Njegov mandat bo trajal štiri leta. Subotič, ki je dobil le malo manj kot 100-odstotno podporo na seji prisotnih delničarjev, je zamenjal Boštjana Napasta, ki je odstopil v začetku oktobra. Tomaž Subotič že več kot tri desetletja vodi češko podjetje Intertrade, zelo aktiven je tudi v slovenskem gospodarstvu.

V nadzornem svetu Uniorja so zdaj ob njem in predstavniku delavcev še direktor mariborske Snage Franc Dover, Simona Razvornik Škofič iz SDH in nekdanja poslanka SMC Andreja Potočnik. Vse tri so lastniki imenovali na lanski seji skupščine. Manjši delničarji z njihovim imenovanjem niso bili zadovoljni, kar je večkrat poudaril tudi Tomaž Subotič, saj so menili, da bi nov nadzorni svet moral bolj ustrezal lastniški sestavi Uniorja.

Z imenovanjem za člana nadzornega sveta ste v Uniorju končno dobili bitko z državo, ki je do zdaj predlog manjših delničarjev o nujnosti njihovega zastopnika zavračala. Kako komentirate takšen preobrat?

Po dolgih letih boja malih delničarjev, ki pa niso mali, saj so poleg države največji delničar, je vodstvo Slovenskega državnega holdinga spoznajo, da politična kadrovanja, ki smo jim bili priča v preteklosti, ne zagotavljajo pomembnega preboja podjetja in njegovega učinkovitega poslovanja. 

Mali delničarji smo že več kot desetletje brez dividende, enako velja za državo oziroma SDH, kar ni dobro za družbo, še manj za državni proračun. Delnica Uniorja je izredno nelikvidna in tudi to je verjetno vodilo vodstvo SDH k podpori ideje o drugačni sestavi nadzornega sveta. Vedno ste poudarjali, da mora biti nadzorni svet v Uniorju manj političen in bolj strokoven. Kljub tej zadnji spremembi bo še naprej ostal bolj političen.

Kako boste lahko v njem delali oziroma uveljavljali voljo manjših delničarjev?

Politično imenovanje me ne moti. Če je nekdo imenovan po strankarskem ključu, to še ne pomeni, da ni strokovnjak na nekem področju. Ocena dela posameznih članov nadzornega sveta ne sme temeljiti samo na rezultatih in vsebini njegovega dela, o tem pa zaenkrat še ne morem soditi.

V Uniorju ste kot fizična oseba največji delničar, vendar to ni vaša edina lastniška povezava s tem podjetjem.

Res je. Z Uniorjem sem povezan tudi kot največji lastnik družbe pooblaščenke Železar, ki ima v zreški družbi 1,5-odstotni delež. Železar je 20-odstotni lastnik družbe Štore Steel, ki je lastnica 12,2 odstotka delnic Uniorja.

Pooblaščenca Društvo MDS Rajko Stanković in Vladimir Ložak sta na skupščini zastopala 189.016 delnic oz. 8,94 % prisotnega kapitala na skupščini z glasovalno pravico. Na skupščini so delničarji najprej seznanili z odstopom Boštjana Napasta. Skupščina se seznanila, da je g. Borisa Brdnika kot člana nadzornega sveta – predstavnika delavcev za mandatno obdobje od 1. 11. 2022 do 22. 7. 2025 nadomestil g. Milan Potočnik. Skupščina je tudi za mandatno obdobje 4 let od dneva izvolitve na skupščini Izvolili novega člana NS - predstavnika kapitala dr. Tomaža Subotiča. Skupščina žal ni potrdila zmanjšanja osnovnega kapitala z umikom lastnih delnic. 

Zreče, 08.12.2022

Društvo MDS je pred skupščino pridobilo odgovore Uprave družbe Unior, d.d,, ki so bila objavljena na SEONETU dne 08.12.2022

Rajko Stanković je kot pooblaščenec delničarjev pred sklepanjem pri točki 5. dnevnega reda podal sledeča vprašanja Upravi, na katere je dobil preko sistema SEONET pisne odgovore pred pričetkom 4. izredne skupščini skladno z določili 305 člena ZGD-1 in so sestavni del notarskega zapisnika.

1. vprašanje: Ali drži , da so delničarji prvič o pooblastilu za nakup delnic v Sklad lastnih delnic odločali na 11. redni skupščine družbe Unior d.d., ki je potekala dne 18.07.2007. In ali drži, da je skupščina takrat sprejela pri 7. točki dnevnega reda na nasprotni predlog Slovenske odškodninske družbe in KAD-a, ki glasi:

»Skupščina družbe Unior Kovaška industrija d.d. na podlagi osme alineje prvega odstavka 247.člena ZGD-1 pooblašča upravo družbe, da v imenu in za račun družbe kupi lastne delnice, katerih skupni nominalni znesek ne sem presegati 10 % osnovnega kapitala.  Pri pridobivanju lastnih delnic nabavna cena ne sme znašati manj kot 40,00 EUR in ne več kot 60,00 EUR. Pri odsvojitvi delnic pa mora biti prodajna cena višja od nabavne cene lastnih delnic. Uprava lahko pridobiva lastne delnice zaradi ohranitve vrednosti premoženja družbe. Delničarji imajo pri pridobivanju in pri odsvojitvi delnic, ki jih družba pridobi na podlagi tega pooblastila, prednostno pravico ter morajo biti ob enakih pogojih enako obravnavani. To pooblastilo velja 18 mesecev.«  

Odgovor Uprave Unior d.d.: »DRŽI.«

2. vprašanje: Ali drži , da so delničarji drugič o pooblastilu za nakup delnic v Sklad lastnih delnic odločali na 13. redni skupščine družbe Unior d.d., ki je potekala dne 22.07.2009. In ali drži, da je skupščina takrat sprejela pri 9. točki dnevnega reda na nasprotni predlog Slovenske odškodninske družbe in KAD-a, ki glasi:

Drugič so delničarji o tem odločali na 13. redni skupščine družbe Unior d.d., ki je potekala dne 22.07.2009, kjer je skupščina sprejela pri 9. točki dnevnega reda nasprotni predlog Slovenske odškodninske družbe in KAD-a, ki glasi:

»Skupščina družbe Unior Kovaška industrija d.d. na podlagi osme alineje prvega odstavka 247.člena ZGD-1 pooblašča upravo družbe, da v imenu in za račun družbe kupi lastne delnice, katerih skupni nominalni znesek ne sem presegati 10 % osnovnega kapitala.  Pri pridobivanju lastnih delnic nabavna cena ne sme znašati manj kot 20,00 EUR in ne več kot 28,50 EUR. Pri odsvojitvi delnic pa mora biti prodajna cena višja od nabavne cene lastnih delnic. Uprava lahko pridobiva lastne delnice zaradi ohranitve vrednosti premoženja družbe. Delničarji imajo pri pridobivanju in pri odsvojitvi delnic, ki jih družba pridobi na podlagi tega pooblastila, prednostno pravico ter morajo biti ob enakih pogojih enako obravnavani. To pooblastilo velja 36 mesecev.«  

Odgovor Uprave Unior d.d.: »DRŽI.«

3. vprašanje: Ali drži, da v 8. alineja 247. člena ZGD-1 piše sledeče:

8.  alineja 247. člena ZGD-1 glasi: »na podlagi pooblastila skupščine za nakup lastnih delnic, ki velja največ 36 mesecev in določa najnižjo in najvišjo nakupno ceno pri pridobivanju delnic ter število delnic, ki se lahko pridobijo. Pri tem družba ne sme pridobiti lastnih delnic izključno zaradi trgovanja. Za pridobivanje in odsvajanje lastnih delnic se uporabljajo določbe 221. člena tega zakona  in določbe zakona, ki ureja trg finančnih instrumentov, o notranjih informacijah in tržni manipulaciji. Domneva se, da je pridobitev ali odsvojitev lastnih delnic v skladu z 221. členom tega zakona , če je bila opravljena na podlagi posla, sklenjenega na organiziranem trgu. Drugačno odsvajanje lastnih delnic lahko določi le skupščinski sklep. Če je namen pridobitve lastnih delnic uresničitev delniških opcij, mora sklep določiti tudi vse bistvene sestavine opcijskega načrta, pri čemer je obseg dopustne pridobitve omejen na 10% skupnega števila delnic ali pri delnicah z nominalnim zneskom na 10% osnovnega kapitala družbe. Pri odsvajanju lastnih delnic se smiselno uporabljajo določbe 337. člena in prvega odstavka 344. člena tega zakona . Skupščina lahko pooblasti poslovodstvo tudi za umik lastnih delnic brez nadaljnjega sklepanja o zmanjšanju osnovnega kapitala.«

Odgovor Uprave Unior d.d.: »DRŽI.«

4. vprašanje: Ali iz vseh 3 zgoraj postavljenih vprašanj sledi, da Uprava ni nikoli dobila skupščinskega pooblastila za pridobivanje delnic preko 3 oseb, saj če bi tako pooblastila želela, bi morala sklep o pridobivanju lastnih delnic na 11. in 13. skupščini vsebovati tudi določila (vsebino) iz 251. člen ZGD-1, ki pridobivanje lastnih delnic prek tretjih oseb omogoča), ker to ni bilo niti predlagano, niti izglasovano?

Odgovor Uprave Unior d.d.: »Glede na sodne odločitve trditev ne drži. Sodišča so odločila, da je bilo pooblastilo dano, ter da je bilo dovoljeno tudi kupovanje preko tretjih oseb. Uprava mimo sodnih odločitev ne more.«

5. vprašanje: V kolikor pa je bil tak sklep iz 4 vprašanja izglasovan na skupščini, pa prosim predložite zapisnik skupščine ali pa citirajte tak sklep z natančno navedbo na kateri skupščini, pod katero točko in kdaj je bil izglasovan in na čigav predlog.

Odgovor Uprave Unior d.d.: »Drugih sklepov ni bilo.«

Zaključek:

Čeprav delničarji niso izglasovali umika lastnih delnic, pa v Društvu MDS menimo, da iz odgovora 1., 2., 3. in 5 nedvoumno izhaja, da sklep, ki bi omogočal kupovanje delnic preko tretjih oseb, skladno z 251. členom ZGD-1 ni bil nikoli predlagan, niti izglasovan, zato bo tudi v bodoče potrebno razmisliti o umiku teh delnic. Društvo se bo sedaj posvetilo analizi sodbe, ki je tak nakup pripoznala, saj pogoji iz 251. člena  ZGD-1 nikoli niso bili izpolnjeni.

Tudi argument Uprave, da se lahko to spremeni in da je umik preuranjem zaradi postopkov na Ustavnem sodišču RS pa se bojimo, da je tak argument žal enak možnosti vsak državljana, da »zadane glavni dobitek na igri na srečo«.