Unior

Unior, d.d. - Kontaktni podatki

UNIOR Kovaška industrija, d.d. (oznaka delnice: UKIG)
Kovaška cesta 10
3214 Zreče
Telefon: +386 (3) 757 81 00
Faks: +386 (3) 576 21 03
Spletna stran: www.unior.si
 

Finančni podatki o družbi

 

 

Družba:

Unior

Oznaka delnice:

UKIG

Borza:

Vstopna kotacija Ljubljanske borze

ISIN koda:

SI0031108994

     
 

   Znesek/število

Datum

Osnovni kapital družbe:

   23.688.983,48€

31.12.2021

Število vseh delnic:

   2.838.414

31.12.2021

Lastne delnice:

   73.114

31.12.2021

Število delničarjev:

   897

31.12.2021

Knjigovodska vrednost delnice zadnji dan preteklega poslovnega leta:

   33,18€

31.12.2021

Bilančni dobiček zadnji dan preteklega poslovnega leta:

     8.780.058,00€

31.12.2021

Borzna cena zadnji dan preteklega poslovnega leta:

   10,60€

30.12.2021

Tržna kapitalizacija

   30.087.188,40€

31.12.2021

     

Kontakt za vlagatelje:

Bogdan Polanec

Telefon:

03 75 78 360

Email:

bogdan.polanec@unior.si

 

 

Opozorilo:

Predstavljeni podatki so informativne narave. Društvo MDS ne odgovarja za točnost podatkov. Za pridobitev uradnih podatkov se obrnite neposredno na družbo.

Rošade v nadzornem svetu Uniorja

Medij: Novi tednik Celje (Gospodarstvo) Avtorji: Janja Intihar  Teme: mali delničarji Datum: Četrtek, 13. julij 2023 Stran: 4  

Zreška družba dobila polovico novih nadzornikov Rošade v nadzornem svetu Uniorja

Slovensko-češki poslovnež Tomaž Subotič ostaja član nadzornega sveta Uniorja. Nadzornika zreške družbe pa od seje skupščine delničarjev, ki je bila minuli teden, nista več Franc Dover in Andreja Potočnik. Oba sta bila v nadzorni svet imenovana v času prejšnje vlade. Poleg Subotiča bodo po novem kot predstavniki delničarjev delo Uniorjeve uprave nadzirali še Robert Vuga, Marijan Penšek in Katja Potočar. Vse tri je v nadzorni svet predlagala Slovenska odškodninska družba (SDH), ki je s 40-odstotnim deležem največja lastnica Uniorja. Zamenjavo nadzornikov je zahtevala skupina malih delničarjev, ki je tudi pripravila svoj predlog novih članov, o katerem pa na seji niso odločali. 

Franc Dover in Andreja Potočnik sta bila s Simono Razvornik Škofič in z Boštjanom Napastom za člana nadzornega sveta Uniorja imenovana junija 2021, 4-letni mandat se jim je začel decembra isto leto. Dover, ki je direktor mariborske Snage, velja za kader SDS, Potočnikova je bila pred časom poslanka stranke SMC in nato v prejšnji vladi tesna sodelavka gospodarskega ministra Zdravka Počivalška. Skupina malih delničarjev se pred dvema letoma s takšno sestavo nadzornega sveta ni strinjala in jo je ocenila kot preveč politično. Predlagala je svoje kandidate, a so njene predloge preglasovali SDH, Kapitalska družba in nekaj drugih malih delničarjev. Boštjan Napast je lani odstopil in bil potem nekaj časa predsednik uprave Luke Koper, lastniki so nato namesto njega decembra lani v nadzorni svet imenovali Tomaža Subotiča. V začetku letošnjega junija je odstopila še Simona Razvornik Škofič, ki je v nadzornem svetu zastopala Slovenski državni holding.

Poskusila je ponovno

Skupina malih delničarjev, ki so jo sestavih Tomaž Subotič, družbi Železar Štore in Port naložbe ter Vladimir Ložek in Društvo Mah delničarji Slovenije ter ima skupaj malo več kot 5,6 odstotka delnic Uniorja, je na letošnji seji skupščine delničarjev poskusila ponovno. Zahtevala je odpoklic Franca Doverja in Andreje Potočnik ter na njuno mesto in namesto Simone Razvornik Škofič predlagala svoje kandidate.

Za nove člane nadzornega sveta je predlagala Rajka Stankoviča, predsednika Društva Mali delničarji Slovenije, ki je bil član nadzornega sveta družbe že v obdobju med letoma 2017 in 2021, dr. Simona Čadeža, profesorja za računovodstvo in revizijo na ljubljanski ekonomski fakulteti, ter Marjana Mačkoška, upokojenega nekdanjega glavnega direktorja družbe Štore Steel in vidnejšega člana Gibanja Svoboda. Pred sejo so mah delničarji svoj predlog spremenili. Namesto Mačkoška, ki mu Zakon o SDH prepoveduje, da bi kot član izvršilnega lokalnega odbora stranke bil član nadzornega sveta v družbi, kjer je država večinska lastnica, so za novega nadzornika predlagali Antona Ropa.

Obveljal predlog SDH 

Delničarji so z večino glasov podprli predlog o odpoklicu Doverja in Potočnikove, ki sta očitke na račun slabega dela nadzornega sveta, povezane z zadevo Rhydcon, lansko okoljsko nesrečo v Uniorju in reprogramom bančnih posojil, zavrnila. Potočnikova, za razrešitev katere je glasovalo 90 odstotkov prisotnih delničarjev, jih je označila celo kot nesmiselne. S svojimi predlogi, povezanimi s spremembami v nadzornem svetu, je skupina malih delničarjev uspela le deloma. SDH je namreč na sejo prišel s svojim predlogom novih nadzornikov, ki je dobil skoraj 100-odstotno podporo. Torej je zanj glasovala tudi skupina malih delničarjev. Njihov pooblaščenec na seji Rajko Stankovič sicer pravi, da s takšnim izidom niso zadovoljni. »Ni prav, da ima SDH, ki je lastnik 40 odstotkov Uniorja, zdaj med štirimi člani nadzornega sveta, ki zastopajo kapital, kar tri svoje predstavnike,« poudarja.

Namesto Simone Razvornik Škofič je po novem v Uniorjevem nadzornem svetu Robert Vuga, ki vodi eno od petih dejavnosti nemške skupine EGO, večinske lastnice cerkniške Ete. Pred časom je delal tudi v Adrii Airways, zato ga nekateri povezujejo s finančnim ministrom Klemenom Boštjančičem. Izpraznjeni mesti Doverja in Potočnikove sta zasedla Marijan Penšek, nekdanji višji svetovalec uprave v Gorenju in sodelavec Žige Debeljaka, ki je od lani predsednik uprave SDH, ter širši javnosti manj znana ljubljanska odvetnica Katja Potočar.

Četrti član nadzornega sveta ostaja Tomaž Subotič. Zdaj že nekdanji nadzorni svet je zahteval njegov odpoklic, ker naj bi v času, ko tega ne bi smel, trgoval z delnicami Uniorja. Subotič je vse očitke zavrnil, a se lastnikom očitno niso zdeli v celoti utemeljeni. Za njegov odpoklic je namreč glasovalo 67 odstotkov prisotnih delničarjev, a je kljub temu to bilo premalo, da bi se Subotič, ki je z malo manj kot 3-odstotnim deležem peti največji lastnik Uniorja, poslovil od nadzorništva. Zakon namreč določa, da je za sklep o odpoklicu člana nadzornega sveta pred iztekom mandata potrebna najmanj tričetrtinska večina oddanih glasov.

Zaradi Rhydcona znova na sodišče

Skupina malih delničarjev je napovedala izpodbojno tožbo, ker ni bil sprejet njen sklep o imenovanju posebnega revizorja, ki bi celovito pregledal posle z delnicami Uniorja pred več kot desetimi leti, v katere je bilo vpleteno šmarsko podjetje Rhydcon. Kot je dejal Stankovič, bi mali delničarji radi dokončno raziskali ta posel, predvsem pa izvedeli, kdo je kriv za posel, ki naj bi Uniorju povzročil štiri milijone evrov škode. Zato bodo z izpodbojno tožbo zadevo prepustili v presojo sodišču.

Je zdaj na vrsti uprava?

Na vprašanje, ali bo zamenjavi večine nadzornikov sledila še zamenjava uprave, Rajko Stankovič odgovarja, da dopušča tudi to možnost. Vendar se zamenjava naj ne bi zgodila kmalu, če se sploh bo, predvsem pa se mora najprej konstituirati nov nadzorni svet. ' Vsi očitki, ki jih je skupina malih delničarjev uperila proti nadzornemu svetu, so pravzaprav uperjeni tudi proti upravi Uniorja. To velja tako za zadevo Rhydcon kot za nepravočasno obveščanje ob okoljski nesreči, predvsem pa za očitke o zelo poznem podpisu novih pogodb z bankami o reprogramiranju posojil, za katera bo zdaj podjetje moralo plačevati 7,35-odstotno obrestno mero, kar bo na leto, je izračunal eden od delničarjev, zneslo 4 do 5 milijonov evrov obresti. »To je zelo zaskrbljujoče,« pravi Stankovič, ki poudarja, da razdolževanje Uniorja v času, odkar ga vodi Darko Hrastnik, ni takšno, kot bi moralo biti. Upravi tudi očita, da delničarji že od leta 2007 niso dobili dividend.

Upravi lani višje plače

Upravi lani višje plače Delničarji Uniorja so se na seji seznanili s poročilom o prejemkih uprave in nadzornega sveta v letu 2022 in ga tudi potrdili. Plača uprave se je lani zvišala za 10 odstotkov. Kot je razvidno iz zapisanega, predsednik uprave Darko Hrastnik in njen član Branko Brečko tudi lani nista bila deležna tako imenovanega spremenljivega dela plače, ki je odvisen od uspešnosti poslovanja družbe in lahko znaša do 60 odstotkov osnovne plače. Z zakonsko določenimi dodatki je lani Darko Hrastnik dobil malo več kot 85 tisoč evrov neto prejemkov, letno neto plačilo Branku Brečku je znašalo malo manj kot 83 tisoč evrov. Povprečna mesečna bruto plača zaposlenih, ki niso direktorji, je lani znašala 2.200 evrov.

In koliko denarja je lani članstvo v nadzornem svetu prineslo odstavljenima Francu Doverju in Andreji Potočnik? Oba sta za svoje delo dobila približno 16 tisoč evrov neto. Zamenjavo nadzornikov je zahtevala skupina malih delničarjev, ki je tudi pripravila svoj predlog novih članov, o katerem pa na seji niso odločali.

Unior na skupščini dobil tri nove nadzornike, Društvo MDS s sopodpisniki na sodišče po pooblastilo za izredno revizijo

Na današnji skupščini so delničarji Uniorja iz nadzornega sveta odpoklicali Franca Dovra in Andrejo Potočnik, namesto njiju pa imenovali Marjana Penška in Katjo Potočar. Novi nadzornik je postal še Robert Vuga, ki je po odstopu zamenjal Simono Razvornik Škofic, neposredno po skupščini pa je odstopil iz nadzornega sveta Mariborske livarne Maribor, ki ga je pred tem vodil. Predsednik Društva MDS Rajko Stankovič je na skupščini zastopal 272.677 delnic oz. cca 15 % prisotnega kapitala na skupščini.

Zreče, 05.07.2023

Uprava in nadzorni svet z razrešnico, delničarji že 16 let brez dividende

Po obravnavi letnega poročila so delničarji namenili kar nekaj kritik upravi in nadzornemu svetu, ki jih na kratko lahko strnemo tako, da niso zadovoljni s stopnjo razdolževanja v preteklih leti, zaradi prepoznega refinanciranja dolga bomo delničarji letno plačevali 4 do 5 mio obresti za posojila več, kot bi to ob pravočasnem refinanciranju.

Prav tako delničarji niso zadovoljni zaradi prepoznega obveščanja ob okolijski nesreči in opozori na nedopustno  prakso uprave, ki večkrat pomembne in ključne informacije, ne posreduje prontno oz takoj članom nadzornega sveta, tako je uprava v zadnjem primeru nadzorni svet obvestila šele 20 dni po dogodku.

Prav tako so delničarji zahtevali, da se bolj jasno objavi za katerega naložbe je bil porabljen denar v preteklem letu in za kaj se bo porabil letos. Izrazili so tudi pričakovanje, da se bo od morebitnega denarja prejetega od prodaj naložb večina najprej namenila za razdolževanje in s tem za nižje obresti financiranja preostalega dolga.

Skupščina je tudi potrdila razrešnico za delo upravi in nadzornemu svetu v lanskem letu ter odločila, da vseh 14,2 milijona evrov lanskega bilančnega dobička ostane nerazporejenega.

Delničarji zavrnili posebno revizijo, Društvo MDS s sopodpisniki na sodišče po sodno pooblastilo

Ker so delničarji Uniorja zavrnili sklep o izredni reviziji poslov družbe Rhydcon in imenovanju posebnega pooblaščenca pravne stroke, bo Društvo MDS skupaj s sopodpisniki manjšinsko pravico uveljavljalo s tožbo preko sodišča.

V zahtevi za razširitev dnevnega reda z omenjeno točko smo med drugim navedli, da je Unior zaradi izgubljenih tožb in s tem povezanih neugodnih izvensodnih poravnav plačal približno štiri milijone evrov družbi Rhydcon, a za to ni prevzel nihče odgovornosti.

Dr. Tomaž Subotič ostaja nadzornik

Skupščina je prisluhnila argumentom, ki so bili predstavljeni proti odpoklicu še enega nadzornika dr. Tomaža Subotiča, tako da ta še naprej ostaja nadzornik družbe Unior. Neposredno po objavi skupščine smo na družbo Unior naslovili nasprotni predlog, kjer smo navedli sledeča dejstva, ki ne pred in ne na sami skupščini niso bila zanikana s strani uprave ali nadzornega sveta družbe, zato jih v celoti povzemamo še enkrat.

Iz pojasnil dr. Subotiča, h katerim s strani družbe Unior d.d. nismo prejeli nobenega nasprotnega dokaza, (zaradi česar jih glede na svoje izkušnje in poznavanje področja sprejemamo kot v celoti ustrezna), izhaja:

  1. da dr. Tomaž Subotič ni zlorabil ne svojega položaja člana nadzornega sveta družbe UNIOR d.d. ne morebitnih notranjih informacij, ker tudi na dan sklenitve poslov (31.03.2023), čeprav borznemu posredniku naročila za prodajo ni dal šele tega dne, temveč že prej, ni razpolagal z nobenimi notranjimi informacijami, temveč samo z informacijami, ki so bile javno dostopne. Dr. Subotič je prve informacije o poslovanju družbe UNIOR d.d. prejel šele 06.04.2023, torej tako po sklenitvi posla prodaje delnic s strani borznega posrednika, kot tudi po poravnavi tega posla dne 04.04.2023;
  2. da je dr. Tomaž Subotič o dne 31.03.2023 sklenjenem poslu že dne 07.04.2023 (torej v roku tedna dni po sklenitvi posla oz. v roku 3 dni po poravnavi posla) obvestil tako samo družbo UNIOR d.d., istega dne pa je obvestil tudi Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP) in do dneva
  3. da je po poslih, ki jih je za račun družbe Intertrade CS, a.s., oz. za račun dr. Tomaža Subotiča sklenil borzni posrednik, vrednost delnice družbe UNIOR d.d. zrastla in ne padla, kar dodatno izkazuje, da ni šlo zlorabo, obenem pa družbi UNIOR d.d. ni nastala nikakršna škoda,
  4. da je borzna cena na dan 31.03.2023 prodaje bila med 10,00 in 10,10 EUR/na delnico in je nato dne 11.04.2023 zrastla na 10,50 EUR na delnico, od 21.04.2023 do 23.05.2023 pa je zrastla in se stabilizirala pri tečaju 10,70 EUR, kar dokazuje, da se dr. Tomaž Subotič ni okoristil ampak je naredil izgubo vsaj v višini 2.490,00 EUR na podatkih prodanih delnicah.
  5. Še več tudi Uprava in nadzorni svet v sklicu skupščine navajata citiramo: «Iz dejanskega stanja ne izhaja, da bi se dr. Subotič s transakcijami okoristil. Cena delnice na borzi se ni znižala in je celo zrastla.«
  6. da je družba UNIOR d.d. opustila dolžnost obveščanja članov nadzornega sveta in poslovodnih oseb o zaprtem trgovalnem obdobju po elektronski poti, kot je to do sedaj vedno in običajno storila in bi morala storiti tudi v prvi polovici letošnjega leta;
  7. da povečani stroški za delo uprave in nadzornega sveta zaradi obravnave tega primera ne obstajajo, saj je nadzorni svet zadevo, vezano na predmetno prodajo delnic, obravnaval na rednih sejah, to vprašanje pa tudi v smislu delovanja uprave spada v okvir njenega rednega dela in obveznosti.
  8. Da je dr. Tomaž Subotič še vedno lastnik 81.702 delnic UIKG in tako največji posamični delničar družbe Unior, d.d.

Skupščina je izvolila tri nove člane nadzornega sveta Unior

Po tem ko je skupščina odpoklicala ga. Andrejo Potočnik in g. Franca Dovra je na njuni mesti imenovala odvetnico Katjo Potočar in Marjana Penška ki je višji svetovalec v Gorenju, ki je vsaj po podatkih na spletu sodeč tudi član uprave podjetja za energetske rešitve Resalta.

Novi nadzornik je postal še Robert Vuga, ki je po odstopu zamenjal Simono Razvornik Škofic. Zaradi imenovanja v nadzorni svet Uniorja je po skupščini odstopil kot predsednik nadzornega sveta  mariborske livarne MLM.

Za časnik Finance je po skupščini g. Robert Vuga povedal, da je moral odstopiti zaradi konflikta interesov med obema družbama (obe se ukvarjata s kovačijo), predvsem pa tudi po svoji menedžerski pogodbi ne sme nadzorovati več kot ene družbe. "Poleg rednega dela ne morem dovolj angažirano in učinkovito delovati več kot v enem nadzornem svetu," pravi Vuga, ki je nedavno v multinacionalki E.G.O. prevzel novo funkcijo operativnega vodje za mehatroniko, debeloplastno tehnologijo in plin in se s tem poslovil tudi s čela cerkljanske Ete.

 

Subotič med nadzorniki Uniorja

Medij: Novi tednik Celje (Gospodarstvo) Avtorji: Janja Intihar  Teme: mali delničarji Datum: Četrtek, 15. december 2022 Stran: 5  Foto avtor: STA/ Tamino Petelinšek, Tanjug

Manjšim delničarjem je vendarle uspelo dobiti svojega predstavnika v nadzornem svetu Uniorja. Na izredni seji skupščine, ki jo je uprava zreške družbe sklicala na njihovo zahtevo, je bil za novega nadzornika imenovan dr. Tomaž Subotič.

Njegov mandat bo trajal štiri leta. Subotič, ki je dobil le malo manj kot 100-odstotno podporo na seji prisotnih delničarjev, je zamenjal Boštjana Napasta, ki je odstopil v začetku oktobra. Tomaž Subotič že več kot tri desetletja vodi češko podjetje Intertrade, zelo aktiven je tudi v slovenskem gospodarstvu.

V nadzornem svetu Uniorja so zdaj ob njem in predstavniku delavcev še direktor mariborske Snage Franc Dover, Simona Razvornik Škofič iz SDH in nekdanja poslanka SMC Andreja Potočnik. Vse tri so lastniki imenovali na lanski seji skupščine. Manjši delničarji z njihovim imenovanjem niso bili zadovoljni, kar je večkrat poudaril tudi Tomaž Subotič, saj so menili, da bi nov nadzorni svet moral bolj ustrezal lastniški sestavi Uniorja.

Z imenovanjem za člana nadzornega sveta ste v Uniorju končno dobili bitko z državo, ki je do zdaj predlog manjših delničarjev o nujnosti njihovega zastopnika zavračala. Kako komentirate takšen preobrat?

Po dolgih letih boja malih delničarjev, ki pa niso mali, saj so poleg države največji delničar, je vodstvo Slovenskega državnega holdinga spoznajo, da politična kadrovanja, ki smo jim bili priča v preteklosti, ne zagotavljajo pomembnega preboja podjetja in njegovega učinkovitega poslovanja. 

Mali delničarji smo že več kot desetletje brez dividende, enako velja za državo oziroma SDH, kar ni dobro za družbo, še manj za državni proračun. Delnica Uniorja je izredno nelikvidna in tudi to je verjetno vodilo vodstvo SDH k podpori ideje o drugačni sestavi nadzornega sveta. Vedno ste poudarjali, da mora biti nadzorni svet v Uniorju manj političen in bolj strokoven. Kljub tej zadnji spremembi bo še naprej ostal bolj političen.

Kako boste lahko v njem delali oziroma uveljavljali voljo manjših delničarjev?

Politično imenovanje me ne moti. Če je nekdo imenovan po strankarskem ključu, to še ne pomeni, da ni strokovnjak na nekem področju. Ocena dela posameznih članov nadzornega sveta ne sme temeljiti samo na rezultatih in vsebini njegovega dela, o tem pa zaenkrat še ne morem soditi.

V Uniorju ste kot fizična oseba največji delničar, vendar to ni vaša edina lastniška povezava s tem podjetjem.

Res je. Z Uniorjem sem povezan tudi kot največji lastnik družbe pooblaščenke Železar, ki ima v zreški družbi 1,5-odstotni delež. Železar je 20-odstotni lastnik družbe Štore Steel, ki je lastnica 12,2 odstotka delnic Uniorja.

 

Dr. Tomaž Subotič novi član NS Unior d.d., umik lastnih delnic ni bil izglasovan

Pooblaščenca Društvo MDS Rajko Stanković in Vladimir Ložak sta na skupščini zastopala 189.016 delnic oz. 8,94 % prisotnega kapitala na skupščini z glasovalno pravico. Na skupščini so delničarji najprej seznanili z odstopom Boštjana Napasta. Skupščina se seznanila, da je g. Borisa Brdnika kot člana nadzornega sveta – predstavnika delavcev za mandatno obdobje od 1. 11. 2022 do 22. 7. 2025 nadomestil g. Milan Potočnik. Skupščina je tudi za mandatno obdobje 4 let od dneva izvolitve na skupščini Izvolili novega člana NS - predstavnika kapitala dr. Tomaža Subotiča. Skupščina žal ni potrdila zmanjšanja osnovnega kapitala z umikom lastnih delnic

 

Zreče, 08.12.2022

 

Društvo MDS je pred skupščino pridobilo odgovore Uprave družbe Unior, d.d,, ki so bila objavljena na SEONETU dne 08.12.2022

 

Rajko Stanković je kot pooblaščenec delničarjev pred sklepanjem pri točki 5. dnevnega reda podal sledeča vprašanja Upravi, na katere je dobil preko sistema SEONET pisne odgovore pred pričetkom 4. izredne skupščini skladno z določili 305 člena ZGD-1 in so sestavni del notarskega zapisnika.

 

1. vprašanje: Ali drži , da so delničarji prvič o pooblastilu za nakup delnic v Sklad lastnih delnic odločali na 11. redni skupščine družbe Unior d.d., ki je potekala dne 18.07.2007. In ali drži, da je skupščina takrat sprejela pri 7. točki dnevnega reda na nasprotni predlog Slovenske odškodninske družbe in KAD-a, ki glasi:

 

»Skupščina družbe Unior Kovaška industrija d.d. na podlagi osme alineje prvega odstavka 247.člena ZGD-1 pooblašča upravo družbe, da v imenu in za račun družbe kupi lastne delnice, katerih skupni nominalni znesek ne sem presegati 10 % osnovnega kapitala.  Pri pridobivanju lastnih delnic nabavna cena ne sme znašati manj kot 40,00 EUR in ne več kot 60,00 EUR. Pri odsvojitvi delnic pa mora biti prodajna cena višja od nabavne cene lastnih delnic. Uprava lahko pridobiva lastne delnice zaradi ohranitve vrednosti premoženja družbe. Delničarji imajo pri pridobivanju in pri odsvojitvi delnic, ki jih družba pridobi na podlagi tega pooblastila, prednostno pravico ter morajo biti ob enakih pogojih enako obravnavani. To pooblastilo velja 18 mesecev.«  

 

Odgovor Uprave Unior d.d.: »DRŽI.«

 

2. vprašanje: Ali drži , da so delničarji drugič o pooblastilu za nakup delnic v Sklad lastnih delnic odločali na 13. redni skupščine družbe Unior d.d., ki je potekala dne 22.07.2009. In ali drži, da je skupščina takrat sprejela pri 9. točki dnevnega reda na nasprotni predlog Slovenske odškodninske družbe in KAD-a, ki glasi:

 

Drugič so delničarji o tem odločali na 13. redni skupščine družbe Unior d.d., ki je potekala dne 22.07.2009, kjer je skupščina sprejela pri 9. točki dnevnega reda nasprotni predlog Slovenske odškodninske družbe in KAD-a, ki glasi:

»Skupščina družbe Unior Kovaška industrija d.d. na podlagi osme alineje prvega odstavka 247.člena ZGD-1 pooblašča upravo družbe, da v imenu in za račun družbe kupi lastne delnice, katerih skupni nominalni znesek ne sem presegati 10 % osnovnega kapitala.  Pri pridobivanju lastnih delnic nabavna cena ne sme znašati manj kot 20,00 EUR in ne več kot 28,50 EUR. Pri odsvojitvi delnic pa mora biti prodajna cena višja od nabavne cene lastnih delnic. Uprava lahko pridobiva lastne delnice zaradi ohranitve vrednosti premoženja družbe. Delničarji imajo pri pridobivanju in pri odsvojitvi delnic, ki jih družba pridobi na podlagi tega pooblastila, prednostno pravico ter morajo biti ob enakih pogojih enako obravnavani. To pooblastilo velja 36 mesecev.«  

Odgovor Uprave Unior d.d.: »DRŽI.«

 

3. vprašanje: Ali drži, da v 8. alineja 247. člena ZGD-1 piše sledeče:

8.  alineja 247. člena ZGD-1 glasi: »na podlagi pooblastila skupščine za nakup lastnih delnic, ki velja največ 36 mesecev in določa najnižjo in najvišjo nakupno ceno pri pridobivanju delnic ter število delnic, ki se lahko pridobijo. Pri tem družba ne sme pridobiti lastnih delnic izključno zaradi trgovanja. Za pridobivanje in odsvajanje lastnih delnic se uporabljajo določbe 221. člena tega zakona  in določbe zakona, ki ureja trg finančnih instrumentov, o notranjih informacijah in tržni manipulaciji. Domneva se, da je pridobitev ali odsvojitev lastnih delnic v skladu z 221. členom tega zakona , če je bila opravljena na podlagi posla, sklenjenega na organiziranem trgu. Drugačno odsvajanje lastnih delnic lahko določi le skupščinski sklep. Če je namen pridobitve lastnih delnic uresničitev delniških opcij, mora sklep določiti tudi vse bistvene sestavine opcijskega načrta, pri čemer je obseg dopustne pridobitve omejen na 10% skupnega števila delnic ali pri delnicah z nominalnim zneskom na 10% osnovnega kapitala družbe. Pri odsvajanju lastnih delnic se smiselno uporabljajo določbe 337. člena in prvega odstavka 344. člena tega zakona . Skupščina lahko pooblasti poslovodstvo tudi za umik lastnih delnic brez nadaljnjega sklepanja o zmanjšanju osnovnega kapitala.«

 

Odgovor Uprave Unior d.d.: »DRŽI.«

 

4. vprašanje: Ali iz vseh 3 zgoraj postavljenih vprašanj sledi, da Uprava ni nikoli dobila skupščinskega pooblastila za pridobivanje delnic preko 3 oseb, saj če bi tako pooblastila želela, bi morala sklep o pridobivanju lastnih delnic na 11. in 13. skupščini vsebovati tudi določila (vsebino) iz 251. člen ZGD-1, ki pridobivanje lastnih delnic prek tretjih oseb omogoča), ker to ni bilo niti predlagano, niti izglasovano?

Odgovor Uprave Unior d.d.: »Glede na sodne odločitve trditev ne drži. Sodišča so odločila, da je bilo pooblastilo dano, ter da je bilo dovoljeno tudi kupovanje preko tretjih oseb. Uprava mimo sodnih odločitev ne more.«

 

5. vprašanje: V kolikor pa je bil tak sklep iz 4 vprašanja izglasovan na skupščini, pa prosim predložite zapisnik skupščine ali pa citirajte tak sklep z natančno navedbo na kateri skupščini, pod katero točko in kdaj je bil izglasovan in na čigav predlog.

Odgovor Uprave Unior d.d.: »Drugih sklepov ni bilo.«

 

Zaključek:

Čeprav delničarji niso izglasovali umika lastnih delnic, pa v Društvu MDS menimo, da iz odgovora 1., 2., 3. in 5 nedvoumno izhaja, da sklep, ki bi omogočal kupovanje delnic preko tretjih oseb, skladno z 251. členom ZGD-1 ni bil nikoli predlagan, niti izglasovan, zato bo tudi v bodoče potrebno razmisliti o umiku teh delnic. Društvo se bo sedaj posvetilo analizi sodbe, ki je tak nakup pripoznala, saj pogoji iz 251. člena  ZGD-1 nikoli niso bili izpolnjeni.

Tudi argument Uprave, da se lahko to spremeni in da je umik preuranjem zaradi postopkov na Ustavnem sodišču RS pa se bojimo, da je tak argument žal enak možnosti vsak državljana, da »zadane glavni dobitek na igri na srečo«.

 

Na zahtevo Društva MDS s sopodpisniki je sklicana 4. izredna skupščina družbe Unior d.d.

Na zahtevo Društva MDS s sopodpisniki je uprava sklicala  4. izredno skupščino delničarjev družbe UNIOR Kovaška industrija, d.d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče, ki bo v četrtek, 08. decembra 2022 ob 12.00 uri v Rdeči dvorani Hotela Atrij  v Zrečah, z naslednjim dnevnim redom:

  1. Otvoritev seje skupščine in ugotovitev sklepčnosti.
  2. Izvolitev delovnih teles skupščine.
  3. Predčasno prenehanje mandata članov nadzornega sveta.
  4. Imenovanje člana nadzornega sveta družbe Unior d.d.
  5. Zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom lastnih delnic.

Ljubljana, 30.11.2022

 

DVA ODSTOPA IZ NADZORNEGA SVETA IN NADOMESTNI ČLAN NADZORNEGA SVETA - PREDSTAVNIK DELAVCEV

Tokratna skupščina se bo sprva seznanila z dvema odstopa iz nadzornega sveta družbe Unior d.d. in sicer g. Boštjana Napasta – predstavnika kapitala v nadzornem svetu, ki je odstopil zaradi nezdružljivosti svoje funkcije predsednika uprave  (Luke Koper) družbe v večinski lasti države in nadzorniško funkcijo v družbi v pretežni lasti države (Unior). G. Boris Brdnik - predstavnik zaposlenih v nadzornem svetu pa je odstopil, ker je pričel opravljati vodstveno funkcijo v hčerinskem podjetju družbe, kar je nezdružljivo z nadzorniško funkcijo in ga bo nadomestil g. Milan Potočnik za čas preostanka mandata.

 

NOV ČLAN NADZORNEGA SVETA – PREDSTAVNIK KAPITALA

Društvo MDS skupaj s sopodpisniki predlaga za novega člana NS Unior d.d. – predstavnika kapitala g. dr. Tomaža Subotiča, ki je po izobrazbi doktor znanosti s področja organizacije ved, s specializacijo organizacije profitnih centrov in magister ekonomskih znanosti, smer mednarodna menjava. Od leta 1991 je zaposlen kot direktor podjetja Intertrade CS, a.s. s sedežem v Pragi, katerega tudi lastnik je. Dr. Tomaž Subotič je bil med drugim član nadzornega sveta in revizijskih odborov v Banki Celje, Etolu, Radenski, Cinkarni Celje, DP Železar, NLB Factoring Praga ter še v nekaterih drugih družbah v času, ko je bilo njihovo korporativno upravljanje zgledno. Tomaž Subotič je v Uniorju največji posamični delničar in že vrsto let aktivno opozarja (tudi SDH) na nujnost sprememb pri posameznih segmentih poslovanja družbe Unior, vse z namenom doseganja boljših poslovnih rezultatov ter kar največje trajnostne rasti za vse deležnike družbe

 

ZMANJŠANJE OSNOVNEGA KAPITALA Z UMIKOM LASTNIH DELNIC, KDAJ IN KAKŠNE SKLEPE JE  SKUPŠČINA UNIORJA SPREJELA ZA NAKUP LASTNIH DELNIC?

Prvič so delničarji o tem odločala na 11. redni skupščine družbe Unior d.d., ki je potekala dne 18.07.2007. Skupščina je takrat sprejela pri 7. točki dnevnega reda nasprotni predlog Slovenske odškodninske družbe in KAD-a, ki glasi:

»Skupščina družbe Unior Kovaška industrija d.d. na podlagi osme alineje prvega odstavka 247.člena ZGD-1 pooblašča upravo družbe, da v imenu in za račun družbe kupi lastne delnice, katerih skupni nominalni znesek ne sem presegati 10 % osnovnega kapitala.  Pri pridobivanju lastnih delnic nabavna cena ne sme znašati manj kot 40,00 EUR in ne več kot 60,00 EUR. Pri odsvojitvi delnic pa mora biti prodajna cena višja od nabavne cene lastnih delnic. Uprava lahko pridobiva lastne delnice zaradi ohranitve vrednosti premoženja družbe. Delničarji imajo pri pridobivanju in pri odsvojitvi delnic, ki jih družba pridobi na podlagi tega pooblastila, prednostno pravico ter morajo biti ob enakih pogojih enako obravnavani. To pooblastilo velja 18 mesecev.«  

Drugič so delničarji o tem odločali na 13. redni skupščine družbe Unior d.d., ki je potekala dne 22.07.2009, kjer je skupščina sprejela pri 9. točki dnevnega reda nasprotni predlog Slovenske odškodninske družbe in KAD-a, ki glasi:

»Skupščina družbe Unior Kovaška industrija d.d. na podlagi osme alineje prvega odstavka 247.člena ZGD-1 pooblašča upravo družbe, da v imenu in za račun družbe kupi lastne delnice, katerih skupni nominalni znesek ne sem presegati 10 % osnovnega kapitala.  Pri pridobivanju lastnih delnic nabavna cena ne sme znašati manj kot 20,00 EUR in ne več kot 28,50 EUR. Pri odsvojitvi delnic pa mora biti prodajna cena višja od nabavne cene lastnih delnic. Uprava lahko pridobiva lastne delnice zaradi ohranitve vrednosti premoženja družbe. Delničarji imajo pri pridobivanju in pri odsvojitvi delnic, ki jih družba pridobi na podlagi tega pooblastila, prednostno pravico ter morajo biti ob enakih pogojih enako obravnavani. To pooblastilo velja 36 mesecev.«  

 

In kaj piše v 8. alineja 247. člena ZGD-1?

  1.  alineja 247. člena ZGD-1 glasi: »na podlagi pooblastila skupščine za nakup lastnih delnic, ki velja največ 36 mesecev in določa najnižjo in najvišjo nakupno ceno pri pridobivanju delnic ter število delnic, ki se lahko pridobijo. Pri tem družba ne sme pridobiti lastnih delnic izključno zaradi trgovanja. Za pridobivanje in odsvajanje lastnih delnic se uporabljajo določbe 221. člena tega zakona  in določbe zakona, ki ureja trg finančnih instrumentov, o notranjih informacijah in tržni manipulaciji. Domneva se, da je pridobitev ali odsvojitev lastnih delnic v skladu z 221. členom tega zakona , če je bila opravljena na podlagi posla, sklenjenega na organiziranem trgu. Drugačno odsvajanje lastnih delnic lahko določi le skupščinski sklep. Če je namen pridobitve lastnih delnic uresničitev delniških opcij, mora sklep določiti tudi vse bistvene sestavine opcijskega načrta, pri čemer je obseg dopustne pridobitve omejen na 10% skupnega števila delnic ali pri delnicah z nominalnim zneskom na 10% osnovnega kapitala družbe. Pri odsvajanju lastnih delnic se smiselno uporabljajo določbe 337. člena in prvega odstavka 344. člena tega zakona . Skupščina lahko pooblasti poslovodstvo tudi za umik lastnih delnic brez nadaljnjega sklepanja o zmanjšanju osnovnega kapitala.«

Iz navedenega sledi, da Uprava ni nikoli dobila skupščinskega pooblastila za pridobivanje delnic preko 3 oseb, saj če bi tako pooblastila želela, bi morala sklep o pridobivanju lastnih delnic na 11. in 13. skupščini vsebovati tudi določila (vsebino) iz 251. člen ZGD-1, ki pridobivanje lastnih delnic prek tretjih oseb omogoča), kar ni bilo niti predlagano, niti izglasovano, zato upravičeno trdimo, da so delnice pridobljene v nasprotju z danim pooblastilom in jih je potrebno umakniti.

Bo malim delničarjem Uniorja uspelo?

Medij: Novi tednik Celje   Avtor:  Janja Intihar  Teme:  Mali delničarji , Sklici skupščin delniških družb Datum: Četrtek, 10. november 2022 Stran: 5

Bo malim delničarjem Uniorja uspelo?

Uprava Uniorja je na zahtevo slovensko-češkega poslovneža Tomaža Subotiča, družb Železar Štore in Port Naložbe ter društva Mali delničarji Slovenije (MDS) sklicala izredno skupščino delničarjev. Razlog je nedavni odstop članov nadzornega sveta Boštjana Napasta in Borisa Brdnika.

Delničarji, ki so zahtevah sklic skupščine, so še predlagah, naj lastniki na seji odločijo tudi o umiku malo manj kot 70 tisoč lastnih delnic, ker naj bi po njihovem prepričanju bile pridobljene nezakonito. V pojasnilu ob sklicu seje je uprava Uniorja navedla, da trditve o nezakonito pridobljenih delnicah ne držijo. Zapisala je, da je bilo glede na razsodbe sodišč pridobivanje lastnih delnic dopustno na podlagi pooblastil skupščine na sejah v letih 2007 in 2009.

Predlagajo Tomaža Subotića

Izredna seja bo 8. decembra, dnevni red bo takšen, kot so ga predlagali Tomaž Subotič, družbi Železar Štore in Port Naložbe ter Društvo MDS, ki imajo skupaj 5,2 odstotka delnic Uniorja. Boštjan Napast, ki ga je za člana nadzornega sveta zreške družbe predlagal Slovenski državni holding (SDH), je odstopil v začetku oktobra. V skladu s pravili namreč kot predsednik uprave državne Luke Koper ne more biti nadzornik v družbi, v kateri je SDH največji lastnik.

Predlagatelji želijo, da bi delničarji namesto Boštjana Napasta za novega člana nadzornega sveta imenovali doktorja znanosti Tomaža Subotiča, ki že več kot tri desetletja vodi češko podjetje Intertrade, zelo dejaven je tudi v slovenskem gospodarstvu. Bil je član nadzornih svetov v Banki Celje, Etolu, Radenski, Cinkarni Celje in še nekaterih drugih družbah. V Uniorju je z malo manj kot 3-odstotnim deležem največji posamični lastnik.

Kot je znano, je prejšnji mesec odstopil tudi Boris Brdnik, ki je bil v nadzornem svetu predstavnik delavcev. 1. novembra je postal direktor odvisnega podjetja Unior IN in zaradi nasprotja interesov nalog člana nadzornega sveta ni smel več opravljati. Zaposleni so kot svojega novega predstavnika že izbrali Milana Potočnika, sicer predsednika sveta delavcev, s čimer se bodo na seji skupščine seznanili tudi delničarji.

Manj političen nadzorni svet

Sedanji nadzorni svet, v katerem so še direktor mariborske Snage Franc Dover, Simona Razvornik Škofič iz SDH in nekdanja poslanka SMC Andreja Potočnik, so lastniki Uniorja imenovali na lanski junijski seji skupščine. Njihovo imenovanje je med manjšimi delničarji na čelu s Tomažem Subotičem in Društvom MDS povzročilo veliko nejevolje. Želeli so namreč, da bi bil nov nadzorni svet manj političen in bi bolj ustrezal lastniški sestavi Uniorja. Predlagali so svoje kandidate, a so njihove predloge preglasovali SDH, Kapitalska družba in nekaj drugih malih delničarjev. Jim bo tokrat uspelo?

STA - Novice iz gospodarstva - Delničarji družbe Unior Društvo MDS, družbi Železar Štore in Port naložbe ter Tomaž Subotič, ki imajo skupaj v lasti 5,22 odstotka delnic, zahtevajo sklic skupščine Uniorja

Medij: STA  Avtorji: STA Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 25. oktober 2022 

STA povzema javne objave nekaterih podjetij in druge informacije iz poslovnega okolja.

Dars je gradbena dela za preureditev avtocestnega priključka Ljubljana zahod s prenovo krajšega odseka Tržaške ceste, ki ga Mestna občina Ljubljana v sklopu nedavne celovite prenove te vpadnice ni posodobila, oddal ljubljanski družbi PZG, ki je v lasti družbe Ban gradnja iz Banjaluke. Sprejeta ponudbena cena je nekaj manj kot 2,85 milijona evrov brez DDV, kar je tik pod najvišjo dovoljeno ceno, je razvidno iz objave na portalu javnih naročil. Po predhodnih napovedih bi dela lahko stekla že letos, sicer pa v začetku leta 2023.

 

Sindikat delavcev rudarstva in energetike Slovenije (SDRES) je s peticijo zbral več kot 1000 podpisov za ponovno zaposlitev predsednika sindikata Asmirja Bećarevića, ki je septembra od vodstva Premogovnika Velenje prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Napovedali so, da bodo zahtevo za ponovno zaposlitev Bećarevića danes predali poslovodstvu premogovnika. Dodali so, da je njegov pooblaščeni odvetnik prejšnji teden na delovno sodišče v Celju že vložil tožbo in predlog za začasno zadržanje nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

 

Ker je stopnja finančne pismenosti med mladimi v Sloveniji po podatkih Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj zelo nizka, Slovensko zavarovalno združenje izvaja projekt LIT (Lajf = igra tveganja). Ta mladim na sproščen način ponuja brezplačne izobraževalne vsebine s področja financ in zavarovalništva ter spoznavanja kariernih in zaposlitvenih priložnosti v zavarovalništvu. V novembru se bodo mladi lahko preizkusili v reševanju zavarovalnih izzivov na LIT hekatonu, prijave so odprte, so sporočili iz združenja.

 

Delničarji družbe Unior Društvo MDS, družbi Železar Štore in Port naložbe ter Tomaž Subotič, ki imajo skupaj v lasti 5,22 odstotka delnic, zahtevajo sklic skupščine Uniorja, na kateri bi odločali, da član nadzornega sveta namesto Boštjana Napasta, ki je odstopil, postane Subotič. Predlagajo tudi, da se osnovni kapital družbe z umikom 69.784 lastnih delnic, kar predstavlja 2,46 odstotka vseh, zmanjša za okoli 582.000 evrov na okoli 23,12 milijona evrov. Trdijo namreč, da Unior teh lastnih delnic ni pridobil zakonito, zato jih je treba umakniti, kaže zahteva, ki jo je Unior danesobjavil na spletni strani Ljubljanske borze.

 

V Uniorju brez dividend, nadzornica ostaja

Medij: Novi tednik Celje (Gospodarstvo) Avtorji: Janja Intihar Teme:  mali delničarji Datum: Četrtek, 14 julij 2022 Stran: 4

V minulih tednih so se zvrstile seje skupščin večine delniških družb na Celjskem, na katerih so lastniki razpravljali o lanskem poslovanju in odločali o delitvi dobička. Marsikje so se odločili za višjo dividendo, kot sta jo predlagala uprava in nadzorni svet, predlagatelji sprememb so bili večinoma državni lastniki. Najvišje dividende so tudi letos izplačali v Cinkarni Celje. Največ dobička doslej so letos svojim lastnikom namenili v Cetisu, brez dividend so spet ostali lastniki Uniorja in Term Olimia.

V Uniorju večinska delničarka država poleg predloga o izplačilu dividend ni podprla tudi predlogov o kazenski ovadbi zoper nekdanje vodstvo in o odpoklicu članice nadzornega sveta Alenke Potočnik.

 

Izplačilo dividend, vložitev tožbe zoper nekdanje vodstvo družbe zaradi zadeve Rhydcon ter odpoklic članice nadzornega sveta Andreje Potočnik so predlagali slovenskočeški poslovnež Tomaž Subotič, družba Železar Štore in Vladimir Ložak, ki imajo skupaj malo več kot pet odstotkov kapitala Uniorja. Drugi delničarji, prisotni na seji skupščine, so zavrnili vse njihove predlagane sklepe. Glavno besedo pri tem je imel Slovenski državni holding (SDH), kije največji lastnik Uniorja.

 

Rajko Stankovič, predsednik Društva Mali delničarji Slovenije, ki je na seji zastopal Tomaža Subotiča, je zaradi takšnega razpleta razočaran. Trije mali delničarji so predlagali, naj Unior za dividende nameni malo več kot 941 tisoč evrov od skupno 8,8 milijona evrov bilančnega dobička. »Unior je dividende nazadnje izplačal leta 2008. Uprava je predlog o delitvi dobička zavrnila s pojasnilom, da bi s tem ogrozila zaveze do bank, pri katerih je pred šestimi leti najela posojilo. Mali delničarji menijo drugače. Prepričani so, da ima podjetje dovolj denarja in bi lahko brez posledic izplačalo dividende. Še zlasti če bi vložilo tožbo in izterjalo odškodnino zaradi poslov, ki jih je z družbo Rhydcon imela prejšnja uprava pod vodstvom Gorazda Korošca, pravi Rajko Stankovič.

Za tožbo ni pravnih temeljev

Spomnimo. Zgodba sega približno deset let nazaj, ko naj bi Uniorju grozil sovražni prevzem. Gorazd Korošec je prepričal direktorja hčerinske družbe Rhydcon Vinka Stiplovška, da je najel skoraj tri milijone evrov posojila ter od enega od podjetij odkupil delnice Uniorja. Stiplovšek je verjel zagotovilom, da bo delnice lahko prodal podjetju, ki je v »prijateljskih odnosi« z Uniorjem, a se to ni zgodilo. Ker je Rhydcon vedno težje poravnaval obveznosti do banke, mu je Korošec pomagal tako, da mu je na podlagi lažnih računov plačal dela, ki nikoli niso bila izvedena. Zaradi takšnega ravnanja, ki je bilo odkrito povsem po naključju, je moral Korošec predčasno odstopiti s položaja predsednika uprave. Ker je zadeva prišla tudi na sodišče, sta z Vinkom Stiplovškom dobila še pogojno kazen. Vendar v Rhydconu niso mirovali in so Unior tožili. Oktobra 2019 je celjsko višje sodišče odločilo, da mora Unior Rhydconu plačati 2,2 milijona evrov z zamudnimi obrestmi in s pravdnimi stroški.

Trije mali delničarji so na minuli seji skupščine lastnikom predlagali, naj sprejmejo sklep o vložitvi tožbe zoper prejšnje vodstvo družbe in terjajo povrnitev škode, vendar je sedanja uprava že pred sejo pojasnila, da za takšen ukrep ni nobene pravne podlage. Ob tem bi si podjetje nakopalo še visoke sodne stroške. »Takšno mnenje uprave je podprl tudi SDH, čeprav je Gorazd Korošec že leta 2013 na sojenju priznal krivdo. Ob vseh stroških, ki bi jih imel z vložitvijo ovadbe, bi Uniorju ostalo še malo več kot 3 milijone evrov odškodnine, poudarja Stankovič in dodaja, da si je tudi sam v času, ko je bil član nadzornega sveta Uniorja, prizadeval, da bi družba vložila ovadbo in izterjala odškodnino, a mu ni uspelo. Tokrat je upal, da bodo državni lastniki predlog o ovadbi podprli, a so sledili pojasnilu uprave, da za tožbo ni pravnih temeljev.

»Ovadba še ni kazenski postopek« Večinski delničarji so na seji zavrnili tudi predlog malih delničarjev o odpoklicu Andreje Potočnik, ki je članica nadzornega sveta od decembra lani in je ob imenovanju dobila malo več kot 67 odstotkov glasov. Njeno izvolitev so podprli le z državo povezani lastniki. Mali delničarji so odpoklic nekdanje poslanke SMC, ki je bila do zamenjave vlade sodelavka Zdravka Počivalška na ministrstvu za gospodarstvo, zahtevali, ker je zoper njo vložena kazenska ovadba zaradi storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic pri nabavi zaščitne opreme.

»Pred sejo je naše društvo pridobilo potrdilo policije, da je Nacionalni preiskovalni urad na specializirano državno tožilstvo podal kazenske ovadbe zoper tri osebe. Imen sicer ni navedla, a je jasno, da gre za Zdravka Počivalška, Andrejo Potočnik in Marka Bitenca. Pričakoval sem, da bodo državni lastniki Uniorja predlog o odpoklicu Potočnikove sprejeli, vendar ga SDH ni hotel podpreti. Njegov izgovor je bil, da Potočnikova še ni v kazenskem postopku, saj je bila do zdaj vložena samo ovadba. Nekdanji gospodarski minister ima v SDH očitno še vedno velik vpliv, pravi Rajko Stankovič in dodaja, da bodo mali delničarji s predlogom o odpoklicu počakali na čas, ko bo nova vlada zamenjala nadzorni svet v SDH. Ob tem še poudarja, daje treba Potočnikovo odpoklicati tudi zato, ker je Unior pred reprogramom dolga, pri katerem bo sodelovala tudi SID banka. Ta je, pravi, še bolj kot druge finančne ustanove pozorna ob vprašanju, ali je kateri član uprave ali nadzornega sveta družbe, ki ji odobrava posojilo, bil obsojen zaradi kaznivih dejanj ali je zoper njega uveden postopek zaradi morebitnih storjenih kaznivih dejanj.

Dobiček Term Olimia nerazporejen

Tako kot v Uniorju nič denarja letos državi in z njo povezanim družbam ne bo »prineslo« njihovo lastništvo v Termah Olimia, čeprav je družba lani imela rekorden čisti dobiček. V termah so predstavniki Republike Slovenije, SDH, KAD in Slovenskih železnic podprli predlog uprave in nadzornega sveta, da celoten bilančni dobiček, ki je konec lanskega leta znašal 9,7 milijon evrov, ostane nerazporejen.

Elektro Celje za dividende 2 milijona evrov

V Elektru Celje so delničarji na seji skupščine sprejeli drugačen sklep, kot ga je predlagala uprava. Ta je z nadzornim svetom predlagala, da bi lanski bilančni dobiček v višini 4,4 milijona evrov ostal nerazporejen. Država, ki je 81odstotna lastnica celjske elektrodistribucijske družbe, se s tem ni strinjala, zato je skupščina potrdila njen predlog. Elektro Celje bo tako konec julija svojim delničarjem izplačal malo manj kot polovico oziroma 2,1 milijona evrov bilančnega dobička. Bruto dividenda na delnico bo znašala 9 centov, kar je dva centa več kot lani, a še vedno manj kot v preteklih letih, ko je bila skoraj dvakrat višja. Dividendo, ki bi bila takšna kot nekoč, to je 18 centov, sta na seji skupščine predlagala Vseslovensko združenje malih delničarjev in Društvo Mali delničarji Slovenije, ki imata skupaj manj kot 40 delnic. Obveljal je predlog večinskega delničarja in na sklep, sprejet na seji, je predstavnik ciprskega holdinga Kalantia Limited v lasti privatizacijskega mogotca Igorja Laha napovedal izpodbojno tožbo.

Lastniki Elektra Celje so se na seji seznanili tudi z lanskim poslovanjem družbe, ki ima na širšem celjskem območju 175.027 gospodinjskih in poslovnih odjemalcev električne energije. Podjetje je v letu 2021 ustvarilo 52,4 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 5,2 milijona evrov več kot predlani. Še višjo rast kot pri prihodkih je Elektro Celje zabeležil pri čistem dobičku, ki je znašal malo manj kot 14 milijonov evrov. Predlani je podjetje imelo 5,5 milijona evrov čistega dobička, za lani ga je načrtovalo v višini 8,4 milijona evrov.

V Cetisu in cinkarni najvišje dividende doslej

Nižje dividende, kot jih bodo morali izplačati, so načrtovali tudi v Cetisu. Upravni odbor družbe je predlagal, naj večina bilančnega dobička, ki je konec minulega leta znašal 7,1 milijona evrov, ostane nerazporejena. Delničarjem bi tako kot lani razdelili le 400 tisoč evrov. Slovenski državni holding (SDH), ki je lastnik malo več kot 7 odstotkov Cetisa, je vložil nasprotni predlog. Prepričan, da lahko glede na rezultate preteklih let in leta 2021 izplača več dobička, saj to ne bo ogrozilo njenega poslovanja in razvoja, je predlagal, naj celjska družba delničarjem nameni 5, 9 milijona evrov. Takšen predlog so soglasno podprli drugi lastniki, med katerimi ima največji, skoraj 80odstotni delež ljubljanska družba MSIN. Ta bo s SDH in Kapitalsko družbo, ki ima 7,8 odstotka delnic, z družbo Optimus naložbe v lasti izvršnega direktorja Romana Žnidariča, ki je lastnik 4,5-odstotka Cetisa, ter s članom upravnega odbora Radetom Mijatovičem, ki ima od lani v lasti 2,5 odstotka delnic, dobila za delnico 29,50 evra bruto. Tako visokih dividend v Cetisu doslej še niso izplačali. Zadnjih nekaj let so znašale dva evra, pred letom 2018 še manj.

Lastniki Cetisa so na seji nov petletni mandat podelili dosedanjim članom upravnega odbora Petru Grozniku, Radenku Mijatoviču, Davorju Vlahku in Tini Bačič. SDH in KAD k imenovanju Bačičeve nista dala soglasja, ker nima potrdila o pridobitvi znanja glede pristojnosti, odgovornosti in delovanja nadzornih svetov. Obe državni družbi sta prav tako glasovali proti politiki prejemkov poslovodstva, ker ni, kot sta pojasnili, v skladu s priporočili SDH.

Medtem ko bodo lastniki Cetisa in Elektra Celje na izplačilo dividend morali še malo počakati, so lastniki Cinkarne Celje konec junija za vsako svojo delnico že dobili 31,89 evra bruto dividende, kar je največ doslej. Uprava in nadzorni svet družbe sta sicer predlagala deset evrov nižjo dividendo, a so delničarji na seji skupščine z večino glasov podprli nasprotni predlog Društva Mali delničarji Slovenije. Cinkarna je tako svojim lastnikom razdelila skoraj ves lanski bilančni dobiček, ki je znašal 25 milijonov evrov.

UNIOR

Datum skupščine: 
09.06.2021 - 12:00
Naslov: 
v Večnamenski dvorani Term Zreče v Zrečah, Cesta na Roglo 15, 3214 Zreče.
Status: 
arhivirana
Opombe: 
Skupščina se seznani s predstavitvijo letnega poročila za leto 2020 in poročilom nadzornega sveta o rezultatih preveritve letnega poročila za poslovno leto 2020 ter informacijo o prejemkih članov organov vodenja in nadzora družbe. Uporaba bilančnega dobička za poslovno leto 2020 in podelitev razrešnice upravi in nadzornemu svetu. Volitve članov nadzornega sveta. Dopolnitve Statuta družbe UNIOR d.d.
Syndicate content

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.