Zbiranje pooblastil - Abanka, Mladinska knjiga Založba, Iskra Avtoelektrika,
Banka Celje, Zavarovalnica Triglav, Istrabenz, Cinkarna Celje - TUKAJ
Žito
Žito, d.d. - Kontaktni podatki
Društvo MDS kot največji posamični delničar (26,71 %) na skupščini Žita uspelo s predlogom za višje dividende
Na današnji skupščine delničarjev Žita, so 4 pooblaščenci Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (v nadaljevanju: Društvo MDS), ki ga vodi Rajko Stanković, bili največji zastopnik delničarjev, saj so zastopali nekaj več kot 70.000 delnic oziroma kar 26,71 % prisotnega kapitala z glasovalnimi pravicami.
Ljubljana, 27. maj 2011
DRUŠTVO MDS TUDI LETOS USPELO S PREDLOG ZA 28 % POVIŠANJE DIVIDENDE, IZ 3,50 EUR NA 4,30 EUR
Predlog Društva MDS, da se delničarjem izplača višja dividenda, in sicer 4,30 EUR bruto na delnico, kar je 10 centov več kot lani je bil sprejet z 99,76 % večino. To pomeni, da se delničarjem razdelili 5,83 % bilančnega dobička oz. 59,58 % čistega dobička poslovnega leta 2010. Preostali del 94,17 % bilančnega dobička oz. 40,42 % čistega dobička poslovnega leta 2010, pa so delničarji še vedno pustili družbi v upravljanje in plemenitenje v okviru strateških načrtov in razvojnih planov poslovanja družbe.
NOVA NADZORNIKA JANEZ BOJC IN DR. MAJA MAKOVEC BRENČIČ
Društvo MDS je sicer predlagalo Ljubišo Stanojevića, kot predstavnika nekaj manj kot 30 % malih in manjšinskih delničarjev a bilo žal neuspešno, saj je ta predlog dobil 26,90 % podporo. Tako sta bila za člana NS izvoljena Janez Bojca dosedanjega predsednika NS, (ki zastopa KD KAPITAL in skupino KD) in še dr. Maja Makovec Brenčič profesorica z Ekonomske fakultete in tudi nadzornica v Gorenju.
TUDI LANI JE DRUŠTVO MDS BILO NAJVEČJI DELNIČAR NA SKUPŠČINI DRUŽBE
Ali bo Društvo MDS na skupščini Žita uspelo s predlogom za višje dividende in nadzornika?
Na današnji skupščini Žita bodo 4 pooblaščenci Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (v nadaljevanju: Društvo MDS), ki ga vodi Rajko Stanković, zastopali nekaj več kot 70.000 delnic oz. 19,81 % osnovnega kapitala, kar bo verjetno nekje okoli 25 % glasovalnih pravic. Naj spomnimo, da je Društvo MDS tudi lani zastopalo nekaj več kot 20 % osnovnega kapitala družbe, ter imelo nekaj več kot 27,30 % glasovalnih pravic na skupščini prisotnega kapitala in tako bilo največji posamični zastopnik delničarjev družbe. Čeprav nismo uspeli s predlogom za nadzornika, smo lani uspeli s povečanjem dividende za 38 %, iz 3,05 EUR na 4,20 EUR.
Ljubljana, 27. maj 2011
DRUŠTVO MDS TUDI LETOS PREDLAGA 28 % POVIŠANJE DIVIDENDE, IZ 3,50 EUR NA 4,30 EUR
Predlagamo, da se delničarjem izplača višja dividenda, in sicer 4,30 EUR bruto na delnico, kar je le 10 centov več kot lani. To pomeni, da bi delničarji razdelili le 5,83 % bilančnega dobička oz. 59,58 % čistega dobička poslovnega leta 2010. Preostali del 94,17 % bilančnega dobička oz. 40,42 % čistega dobička poslovnega leta 2010, pa delničarji puščamo družbi v upravljanje in plemenitenje v okviru strateških načrtov in razvojnih planov njenega poslovanja.
ALI BO 11.000 MALIH DELNIČARJEV DOBILO SVOJEGA NADZORNIKA?
Mali delničarji ŽITA brez predstavnika v NS, kljub 27,30 % zastopstvu, a vendarle z višjo dividendo
Ljubljana, 2. julij 2010Veseli nas, da so nas ob preko 300 malih delničarjih, pooblastili tudi nekateri večji delničarji, ki so očitno želeli višjo dividendo ter soglašali, da tudi mali delničarji dobijo predstavnika v nadzornem svetu, za razliko od predstavnikov KAD-a in SOD-a.
Skupščina Žita, d.d. - Dividenda 12 EUR in predstavnik malih delničarjev v NS?
Predlagani kandidat Ljubiša Stanojević, je univerzitetni diplomirani inženir arhitekture, ki ima bogate izkušnje s področja investicijskega inženiringa, razvoja investicijskih projektov, poslovnega svetovanja, vodenja upravnih postopkov ter premoženjsko pravnih zadev. Iz priloženega življenjepisa so razvidna tudi njegova druga strokovna znanja in kompetence, zato menimo, da je primeren kandidat za člana nadzornega sveta v družbi Žito d.d.Mali delničarji za višje dividende Žita
Medij: Dnevnik Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 08. 06. 2010 Stran: 26
Društvo Mali delničarji (MDS) pod vodstvom Rajka Stankoviča za skupščino družbe Žito, ki je napovedana za 2. julij, zahtevajo izplačilo 12 evrov bruto dividende za delnico in ne 3,05 evra, kot je predlagala uprava.
ŽITO, d.d. - Organizirano zbiranje pooblastil. Ali se obeta višja dividenda in izvolitev predstavnika malih delničarjev v NS?
Skupščine delničarjev Žita bo letos potekala 2. julija 2010. V družbi Žito ima 11.300 malih delničarjev v lasti skupaj 30 % družbe, kar nikakor ni zanemarljivo. Zelo pomembno je, da je tudi skupina malih delničarjev upoštevana pri uveljavljenih postopkih poslovanja in nadzora velike družbe, kakršna je Žito. Naša vizija in hkrati minimalna zahteva je bila, da bi mali delničarji morali imeti vsaj enega svojega predstavnika v Nadzornem svetu.
Zato je v zvezi z letošnjo skupščino Društvo MDS v vsebinskem smislu glede na razpisano vsebino pravočasno podalo 2 nasprotna predloga:
- Predlagamo, da se delničarjem izplača 16,91 % bilančnega dobička in v ta namen dividenda 12,00 EUR na delnico, namesto predlaganih samo 3,05 EUR na delnico, skrajšujemo pa tudi rok izplačila iz 80 dni na 30 dni po skupščini.
- Predlagamo tudi, da 30 % malih delničarjev končno dobi predstavnika v Nadzornem svetu. Zato smo predlagali 1 kandidata v 6-članskem NS, ki ga izvoli skupščina in sicer:
Ljubišo Stanojevića, univerzitetnega diplomiranega inženirja arhitekture, ki ima bogate izkušnje s področja investicijskega inženiringa, poslovnega svetovanja, vodenja različnih poslovnih in investicijskih projektov, razvoja investicijskih projektov, vodenja upravnih postopkov ter premoženjsko pravnih zadev. Iz njegovega življenjepisa (ki je objavljen na naši spletni strani www.skupaj.si) so razvidna tudi njegova druga strokovna znanja in kompetence. Menimo, da je primeren kandidat za člana nadzornega sveta v družbi Žito.
Društvo - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši je zato tudi pristopilo k organiziranem zbiranju pooblastil.
Od 8. 6. do 24. 6. 2010 poteka zbiranje pooblastil za 15. skupščino družbe Žito, d.d., ki bo potekala v petek 2. julija ob 12.00 uri, v sejni sobi družbe Žito, Šmartinska 154, Ljubljana.
Za tisk pooblastila kliknite tukaj. Odprla se vam bo nova datoteka, katero si lahko natisnete in jo nato izpolnete, ter pošljete na naš naslov (Dalmatinova ulica 10, 1000 Ljubljana).
Za vse informacije smo vam dosegljivi na zgoraj navedenih kontaktih. Za več informacij o družbi Žito pa kliknite tukaj.
Ali 30 % malih delničarjev Žita čaka podobna usoda kot delničarje Fructala?
ZAKAJ SE BORUTU JAMNIKU IN PREDSEDNIKU NS ŽITA MUDI Z IZVEDBO SEJE NADZORNEGA SVETA V ŽITU?
Odgovor na to vprašanje je sila preprost. Dne 18. marca 2010 bo potekalo konstituiranje novega delavskega sveta in imenovanje novih predstavnikov v Nadzornem svetu družbe Žito, iz njega pa bosta verjetno izpadla »dva lojalna člana NS iz vrst delavcev«, ki sta verjetno ključna za podporo pri imenovanju novega prvega moža Žita. Ta naj bi bil g. Toni Blažič iz Fructala, ki je dokazano (poročilo BDO revizija d.o.o.) »skozi okno zagnal 5,4 mio EUR denarja delničarjev Fructala in Skupine pivovarne Laško in to samo na osnovi ustnega naročila Boška Šrota.«
V Poročilu BDO revijzije d.o.o. o ugotovitvah posebne revizije vodenja posameznih poslov skupine Pivovarna Laško, d.d. je bilo ugotovljeno, da je »z nakupom delnic IFFR bila družba Fructal, d.d. izpostavljena pomembnemu, poslovno nepotrebnemu tržnemu tveganju (tveganju nastanka izgub zaradi spremembe vrednosti naložbe). V letu 2009 je do 31.8.2009 zaradi insolventnosti družbe Infond Holding d.d., tržna vrednost delnic padla in je dejansko prišlo do izgube v višini 5.372.968 EUR.« To je le del škode, ki so jo utrpeli mali delničarji Skupine Pivovarne Laško in njenih podrejenih podjetij.
NENAVADNA PRAKSA: POSVET VELIKIH DELNIČARJE ŠELE PO IMENOVANJU NOVE UPRAVE
Doma prodaja enaka, v tujini večja
Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 16. 05. 2012 Stran: 9
Poslovanje Mercatorja V prvem trimesečju je skupina ustvarila 0,7 milijona evrov čistega dobička -Agrokor septembra v nov krog, z nižjo ceno.
Ljubljana - Skupina Mercator je v prvem kvartalu kljub težkim gospodarskim razmeram ustvarila 676 milijonov evrov čistih prihodkov iz prodaje ali 3,6 odstotka več kot v istem obdobju lani. Medtem ko so v Sloveniji prihodki ostali tako rekoč na lanski ravni, je bila rast na tujih trgih kar 9,5-odstotna.
Poslovanje skupine so oteževale zaostrene gospodarske razmere, povečevanje brezposelnosti, povečana cenovna občutljivost in racionalnost potrošnikov zaradi manjše kupne moči, stroškovni pritiski pa tudi negativni makroekonomski učinki (predvsem gibanje tečaja srbskega dinarja in povečana plačilna nedisciplina). Trgovec se je odzval z vlaganji v ugodnejšo ponudbo za potrošnike in dosegel prihodkovne načrte, a je zato poslabšal ekonomiko poslovanja.
Veliko povečanje prihodkov na trgih zunaj Slovenije je bilo predvsem zasluga izvedenih strateških povezav in bi bilo še uspešnejše, če rezultata ne bi znižali negativni tečajni učinki in intenzivnejše zadolževanje. Tako je skupina v prvem četrtletju ustvarila kosmati denarni tok iz poslovanja pred najemninami v višini 47 milijonov evrov, 19,5 milijona evrov dobička iz poslovanja in 0,7 milijona evrov čistega dobička.
Prejemki pogosto bajni tudi tam, kjer je izguba
Medij: Delo Avtorji: Čeh Silva Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Dnevne novice
Datum: 05. 05. 2012 Stran: 3
Prejemki pogosto bajni tudi tam, kjer je izguba
Plače slovenske podjetniško-upravljavske elite Med najbolje nagrajenimi tudi predsedniki uprav Save, NKBM in Pivovarne Laško. Prejemki uprav podjetij in nadzornih svetov, kijih razkrivajo letna poročila 2011, kažejo, da v kar številnih primerih ni tesne povezave med njihovimi zaslužki in rezultati družbe.
Nasprotno, rezultati padajo, menedžersko-nadzorniški prejemki pa rastejo; celo takrat, ko so družbe v izgubi in morajo ekipe tudi zato oditi. Včasih tudi prepozno, a so za to celo nagrajene.
Med desetimi najbolje nagrajenimi in plačanimi predsedniki uprav in njihovih celotnih ekip so kar trije, ki vodijo družbe in sisteme, ki so v izgubi. Kranjska Sava ima več kakor 157 milijonov evrov izgube, NKBM 70 milijonov, Skupina Pivovarna Laško 15,3 milijona evrov. Helios sodi med podjetja, ki so v stečajni masi propadlih Zvonov, a je leto končal z 1,3 milijona evrov dobička. Luka Koper lovi ravnotežje tik nad gladino z 0,5 milijona evrov čistega dobička. Istrabenz se lahko pohvali z dobrimi 23 milijoni evrov čistega poslovnega izida, a toliko mu je ostalo, če poenostavimo, po tem, ko je prodal svoji družbi Instalacije in IG energetski sistemi za celih 48 milijonov evrov. Izgubarske luknje so med temi družbami velike, v lastniških povezavah in slabitvah, ki jih terjajo slabe naložbe, pa so včasih videti nerešljive.
A to se pri prejemkih vodilnih prav veliko ne pozna. Povprečni bruto prejemki najbolje plačanih se gibljejo od 16.000 do dobrih 22.000 evrov. Izjemi sta Janez Bohorič in Matjaž Kovačič, saj je njune lanske prejemke lepo zaokrožila še odpravnina; Kovačič je tako, kljub temu da je NKBM pristala v globoki izgubi, prejel v povprečju skoraj 18.000 evrov bruto, Janez Bohorič pa, potem ko je »njegova« Sava lani podvojila izgubo, na 157 milijonov evrov, 26.000 evrov bruto.
Tudi nadzorniki bank niso reveži
Prejemki uprav NLB in Abanke so skromnejši kakor leta 2010. O prejemkih nadzornikov pa se tudi v bančnih družbah zdi, da so tako rekoč neodvisni od stanja v njihovih bilancah. Če se nismo ušteli pri seštevanju, so si nadzorniki NKBM prislužili skupaj kar 178.000 evrov, nadzorniki NLB, kjer je treba upoštevati tudi mednarodno sestavo, pa slabih 170.000 evrov. Tudi sicer se zdijo prejemki nadzornih svetov precej neodvisni od rezultatov družb, med dobro nagrajenimi je vsekakor NS NKBM, ki je prejel več kakor 178.000 evrov. Rekorder med nadzorniškimi ekipami je NS Mercatorja, ki ga je lani vodil Robert Šega; 12-članski je lani skupno prejel 235.000 evrov bruto.
Videti je, da nadzorniki vestno upoštevajo priporočila, po katerih so v zadnjem času spet plačani vsak mesec za opravljanje nadzorniške funkcije, pripadajo pa jim tudi sejnina in drugi stroški. Tudi če bi posameznik opravljal zgolj dve nadzorniški funkciji, bi v povprečju lahko dobil kakšnih 3000 evrov bruto na mesec; sejnine in vse drugo bi bili »za povrh«, da ne omenjamo dodatnih funkcij v različnih komisijah.
Nekateri prejemki tudi ekscesni
Naša podjetniška upravljavska elita se s krizo in njenimi izzivi različno spopada, a pri njenih prejemkih to ni tako jasno izpostavljeno. Rajko Stanković, predsednik Društva Mali delničarji Slovenije MDS, ugotavlja: »Nekateri prejemki vodilnih so normalni, drugi ekscesni. Glede na zadolženost podjetja ali sistema bi morali biti vodilni med prvimi, ki bi si morali znižati plače. Vsaj na tistih 'Lahovnikovih' 12.500 evrov bruto.« Tudi z nadzorniki je podobno, tri nadzorne funkcije so lahko že izjemno solidna bruto plača. Stankovič meni, da bi bili profesionalni nadzorniki boljša rešitev, kakor je sedanja, ko najbolj izpostavljeni predsedniki uprav sedijo v najbolj izpostavljenih nadzornih svetih nekaterih največjih družb. Sicer pa tudi Stankovič meni, da bi bilo smiselno v državi tako na ravni ministrstev kot stanovskih združenj razmišljati o nekakšnem novem Lahovnikovem zakonu in previsoke prejemke znižati, še zlasti v podjetjih, kjer imajo težave.
