Zbiranje pooblastil - Abanka, Mladinska knjiga Založba, Iskra Avtoelektrika,
Banka Celje, Zavarovalnica Triglav, Istrabenz, Cinkarna Celje - TUKAJ
Ag
Ag, d.d. - kontaktni podatki
Gregor Kopriva predstavnik Monete AD in AG d.d. prevzemnikov Plama-pur za STA posredno priznal, da je zavajal črnogorskega regulatorja KHOV
- Niti družba AG, d.d., katerega večinski lastnik je Moneta AD, niti Moneta AD nista obvestila zainteresirane slovenske javnosti in delničarjev družbe Plama-pur o odločbi črnogorskega regulatorja (KHOV), ki jim je naložil prekinitev delničarskega sporazuma, prenehanje prevzemnih aktivnosti glede Plama-pur in naložil postopek vrnitve denarja iz Slovenije v Črno goro.
- Med izvedbo neposrednega nadzora črnogorskega regulatorja, ter vpogledom v Delničarski sporazum MON-PLA/POPG z dne 18.11.2011 (v nadaljevanju: Sporazum), je Komisija črnogorskega regulatorja ugotovila, da je Družba v imenu in za račun Sklada Moneta d.d. Podgorica sklenila delničarski sporazum, dne 18.11.2011 s Plasta d.o.o, ki sta mu pristopila AG d.d. in Termoplasti-Plama d.o.o. Na tem mestu nikakor ne smemo spregledati bistvenega: KHOV je v Zapisniku o izvedbi neposrednega nadzora zapisal ugotovitev, da je izvršni direktor Družbe Gregor Kopriva izjavil, da bo vsaka pogodbena stranka oziroma vsaka podpisnica (4) kupila sorazmerno število delnic emitenta, ki se bodo pojavile v postopku prevzema.
- Točnost zgoraj navedene trditve KHOV potrjuje tudi Prospekt za prevzem. V Prospektu je na VII. strani med drugim nedvoumno zapisano: “Pri tem je določeno, da bodo pridobljene delnice POPG v postopku prevzema ciljne družbe v celotialocirane družbi FZU Moneta (ki v celoti zagotavlja deponiranje denarnih sredstev (oz. ustreznogarancijo) in nadomestnih vrednostnih papirjev). FZU Moneta se nato zavezuje, da bo družbi Plastad.o.o. v roku 6 mesecev po zaključku prevzema prodala toliko delnic ciljne družbe, da bosta obestranki delničarskega sporazuma imeli enako število delnic ciljne družbe, ob tem da so delnice lahkoalocirane tudi na preostale prevzemnike, ob ohranjanju navedenega razmerja.«
Mali delničarji napovedali tožbe na skupščinske sklepe družbe Plama-pur
Medij: Dnevnik Avtorji: Morozov Sebastijan Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 14. 04. 2012 Stran: 19
Na skupščini družbe Plama-pur so mali delničarji napovedali izpodbojne tožbe na izglasovane sklepe o iztisnitvi malih delničarjev, o izvolitvi Aleša Musarja za člana upravnega odbora in o spremembi statuta.
Čeprav je bilo na skupščini prisotnega več kot 95 odstotkov kapitala, se po oceni predsednika društva malih delničarjev MDS Rajka Stankoviča skupščine sploh ni udeležil glavni delničar. Zato je Stankovič predlagal, da se iz dnevnega reda umakne točka o iztisnitvi malih delničarjev, vendar njegov predlog ni bil podprt. V MDS so pojasnili, da ima po zakonu o gospodarskih družbah status glavnega delničarja le en delničar, ne pa skupina delničarjev, ki delujejo usklajeno. »Enako je menil tudi priznani strokovnjak gospodarskega prava, kije še dodatno izpostavil, da mora biti v času glasovanja na skupščini samo en delničar lastnik več kot 90 odstotkov delnic,« so dodali v MDS. Pri tem naj bi odškodnino 233 malim delničarjev (skupaj obvladuje 9,55-odstotni delež) za iztisnitev v višini 17 evrov, kolikor je znašala prevzemna cena, izplačalo Termoplasti-Plama. Slednji ob vladuje le 0,04-odstotni lastniški delež družbe.
Spomnimo, da je konzorcij, ki so ga sestavljali črnogorski sklad Moneta (prek družbe S. T. Hammer ga obvladujejo Aleš Musar, Marko Konic in Rok Habinc), ljubljanski holding AG, podjetje Plasta dolenjskega poslovneža Franca Freliha in Termoplastika-Plama, konec lanskega leta prevzel podjetje Plama-pur. Pred prevzemom je Plasta obvladovala skoraj četrtino delnic družb. Prevzemniki so s prevzemno ponudbo pridobili skoraj 63 odstotkov delnic. Upoštevajoč kupnino 17 evrov za delnico to pomeni, da so za nakup delnic odšteli 7,3 milijona evrov. Pri tem velja izpostaviti, da je imela družbakonec lanskega leta 5,4 milijona evrov bilančnega dobička. V primeru, da si ga bodo novi lastniki po hitrem postopku izplačali, bi to pomenilo, da je bil velik del prevzema financiran s sredstvi družbe Plama-pur.
Sklep o imenovanju Musarja v upravni odbor (po novem bodo imeli v družbi enotirni sistem upravljanja), pa namerava MDS pri pristojnem sodišču izpodbijati, ker po zakonu v upravnem odboru na vsaka dva člana predstavnika kapitala zaposlenim pripada en predstavnik. Na skupščini so delničarji še odločili, da bo dosedanji predsednik uprave Radoš Gregorčič po novem glavni izvršni direktor.
Dekleva: Plamo-pur bodo prodali naprej
Medij: Primorske novice Avtorji: S. R. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 09. 01. 2012 Stran: 3
V svetu delavcev Plame-pur opozarjajo na usklajeno delovanje prevzemnikov in uprave
"Razočarani smo, in to močno. Očitno je, da prevzemniki na eni strani ter uprava in nadzorni svet Plame-pur na drugi strani delujejo usklajeno, prevzema pa nihče ni preprečil," z grenkobo v glasu pravi Marjan Dekleva, predsednik sveta delavcev, nadzornik in mali delničar Plame-pur.
HRUŠICA ► Marjan Dekleva je Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP) poslal prijavo in opozoril, na usklajeno delovanje med prevzemniki (črnogorski sklad Moneta ter družbe AG, Plasta in Termoplasti-plama) in vodstvom družbe Plama-pur. Dokaz za to vidi v dejstvu, da uprava ni uporabila sklada lastnih delnic, ki je sicer namenjen obrambi pred špekulativnim oziroma sovražnim prevzemom.
Dekleva je tudi prepričan, da prevzemniki razpolagajo z notranjimi informacijami. V obrazcu za ATVP je zapisal, da je Tomaž Lahajner, ki je prek Siventa solastnik Monete, nekdanji nadzornik Plame-pur in da je bil v tej vlogi seznanjen z možnimi prevzemniki iz EU. Zapisal je še, da je sedanja nadzornica Plame-pur Andreja Cirman partnerka Marka Konica, ki je sicer solastnik družbe S. T. Hammer in obvladuje družbo Moneta DZU.
Upravljalec Monete: Sredstva za delnice Plame-Pur investirana, ne prisvojena
Vjesti: Lastniki Monete ne spoštujejo odločbe KHOV - Slovenci pobrali še vsaj 5,3 mio EUR
Agrogorica
Manjšinski družbeniki izrivajo večinskega
Medij: Finance Avtorji: Tomažič Janez Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 22. 04. 2011 Stran: 4
Manjšinski delničarji Sončnega vrta, družbe, ustanovljene za gradnjo rastlinjakov v Prekmurju, želijo Agrogorico kot večinskega družbenika izključiti. Razlog? Domnevno nevplačilo nekdanjega kapitala.
Šli smo po sledi objave družbe Agrogorica, daje družba obravnavala »sum poskusa goljufije in oškodovanja s strani družbe Sončni vrt, v kateri je Agrogorica družbenik s 56,25-odstotnim poslovnim deležem«. Družba Sončni vrt je bila ustanovljena za gradnjo rastlinjakov v Prekmurju in je uspela na razpisu za 1,2 milijona evropskih sredstev, manjšinski družbeniki pa so Robert Wernig, Daniel Copot in Denis Topolnik. Manjšinske družbenike Sončnega vrta in družbo samo zastopa odvetnik Andrej Andrič.
Kaj je spornega?
Denis Topolnik je pri notarki Romani Gajšek dal izjavo o »izključitvi družbenika, ki zamuja z vplačilom naknadnega vplačila, in o prehodu njegovega poslovnega deleža na družbo«. Jedro spora je, ali je Agrogorica vplačala naknadni kapital v vrednosti 7.144,95 evra. O tej temi sta si družbi izmenjali več korespondence.
Kaj pravi Agrogorica
Je Agrogorico ogoljufala hčerinska družba?
Medij: Dnevnik Avtorji: Bucik Ozebek Nataša Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 21. 04. 2011 Stran: 20
Nova Gorica - Družba Agrogorica je včeraj javno izrazila sum, da naj bi jo hčerinska družba Sončni vrt iz Murske Sobote poskušala ogoljufati in oškodovati. Po ugotovitvah upravnega odbora Agrogorice naj bi manjšinski družbeniki Sončnega vrta, s tem ko so iz lastništva izključili Agrogorico, poskušali brez enega samega vloženega evra dobiti v last celotni Sončni vrt, Agrogorico pa pri tem oškodovati za več sto tisoč evrov. Odvetnik družbe Sončni vrt Andrej Andrič zagotavlja, da so bili vsi postopki o izključitvi izpeljani transparentno in popolnoma v skladu z zakonom o gospodarskih družbah, ki dopušča možnost, da se delež družbenika, ki ne izpolni svojih obveznosti, v celoti, vključno z že opravljenimi delnimi vplačili, prenese na družbo.