Zbiranje pooblastil - Telekom Slovenije 

KLIKNITE TUKAJ

 

Luka Koper

Luka Koper, d.d. - kontaktni podatki

Luka Koper, pristaniški in logistični sistem, d.d. (oznaka delnice: LKPG)
Vojkovo nabrežje 38
6501 Koper
Telefon: +386 (5) 665 61 00
Faks: +386 (5) 639 50 20
Spletna stran: www.luka-kp.si
Deli s prijatelji:

Poročilo iz 19. skupščine družbe Luka Koper, d.d.

19. redne skupščine družbe Luka Koper so se tudi tokrat udeležili pooblaščenci Društva MDS, ki so na sami skupščini iz naslova organiziranega zbiranja pooblastil zastopali malenkost manj kot 1 % prisotnega kapitala (86.901 delnic oz. 104 delničarje). Tokratna skupščina je za razliko od preteklih dveh skupščin minila brez zapletov in tudi brez burnih razprav, zaradi česar je celotna skupščina trajala vsega 1 uro, kljub kar 11. točkam dnevnega reda.

 

11. julij 2011

 

Sprejeti vsi predlogi Uprave in NS z izjemo sklada lastnih delnic

Skupščina je skoraj soglasno sprejela vse predlagane sklepe Uprave in Nadzornega sveta, z izjemo sklada lastnih delnic. Med drugim se je skupščina seznanila z preteklo izgubo Luke Koper, ki je v minulem letu znašala 2,4 milijona EUR. Grega Tekavec, izvršni sekretar Društva MDS je navkljub izgubi v minulem letu pohvalil delo Uprave in hkrati izpostavil dejstvo, da je v letu 2009 izguba znašala več kot 66 milijonov EUR, kar pomeni da je Uprava v letu 2010 izboljšala rezultat kar za 23x.

Posebej velja omeniti, da je Luka Koper samo v prvem kvartalu leta 2011 (torej od januarja do marca) pridelala že več kot 4 milijone EUR čistega dobička, kar nakazuje, da se bodo na prihodnjih 20. skupščini, delničarji že seznanjali z dobičkom.

Deli s prijatelji:

Logistični holding, kot velika razvojna priložnost? Da, toda ne za vsako ceno!

Današnja Druga konferenca o Slovenskem logističnem holdingu, ki jo je organiziralo Ministrstvo za promet je sicer postregla s številnimi odgovori na odprte dvome, a vendarle pustila še precej neznank.
 
Brdo pri Kranju, 14. januarja 2011

 
 
 
Po mnenju Društva MDS je ključno vprašanje glede morebitnega omejevanja konkurenčnosti. Pravnik doc. dr. Klemen Podobnik je opozoril, da obstaja možnost, da logistični holding vendarle ne bo dobil dovoljenja Urada za varstvo konkurence.
 
Na drugi strani pa se mu kot pravniku s področja konkurenčnega prava zastavlja vprašanje: zakaj bi najprej ustvarili »monopolista« in ustanovili novo agencijo, ki bi skrbela za to, da se ta monopol ne bi zlorabljal, če že sedaj imamo delujoči trg?
 
USTVARJANJE KARTELOV IN MOREBITNI BEG STRANK IZ LUKE KOPER
 
Na ta nerazumni fenomen je med vprašanji in dilemami opozoril tudi Rajko Stanković - predsednik Društva MDS. Dejal je, da se ne zdi logično omejevati konkurenco, zlasti v luči pomislekov, ki jih je predstavil Klemen Podobnik, ne da bi prej zagotovili jasno definicijo dostopa do infrastrukture, ki se lahko izvede z izločitvijo v posebno družbo, ali pa se jasno zapiše pod kakšnimi pogoji lahko vsi dostopajo do nje.
 
Nerazumno se mu je zdela zamisel o ustanavljanju novega monopola, ko pa je par mesecev nazaj potekal boj zoper bančni in elektro kartel. Meni, da predlagana oblika, ki omejuje konkurenco, lahko ob vsiljevanju enotne storitve privede do odhoda številnih strank iz Luke Koper v smereh 50 km proti severu ali jugu (Trst ali Reka). Zanimalo ga je, ali imajo snovalci Slovenskega logističnega holdinga pripravljen kakšen scenarij tudi za ta primer, saj so številne stranke Luke Koper napovedale svojo preusmeritev v druga pristanišča. Nenazadnje, sedanji model bi morda bil bolj primeren za čas SOZD-ov pred letom 1990, kot pa v 21. stoletju.
 
Peter Mahnič, logist in špediter iz ACK, d.d., je tudi opozoril, da mora biti infrastruktura (pristanišča in tiri) javno dostopna pod konkurenčnimi pogoji vsem. V Sloveniji  so navsezadnje prisotni številni svetovni logisti, katerih letni promet je večji, kot je BDP Slovenije.
 
Eden izmed udeležencev - nekdaj sicer prvi človek enega izmed treh velikih sistemov, ki se združujejo - je ob robu srečanja v neformalni debati izjavil: »Iz treh bolnikov ne moreš narediti enega zdravega, potrebno bi bilo najprej sanirati vse tri družbe, prenesti infrastrukturo na posebne družbe in šele nato ustanavljati holding.«
 
EKONOMSKI VIDIKI IN ODPRTE DILEME
 

Pred odločitvijo o usodi logističnega holdinga bo treba odgovoriti še na nekaj vprašanj, tako ekonomske kot pravne narave. Ekonomist Janez Šušteršič, ki je predstavil ekonomske vidike povezovanja Slovenskih železnic, Luke Koper in Intereurope, pa ob tem opozarja, da je treba dobro premisliti in se glede holdinga čim prej odločiti, predvsem pa najti odgovore na:

·        kako zagotoviti konkurenco v primeru oblikovanja holdinga,
·        kako prepričati vodstva podjetij za ta projekt
·       kako urediti razmerja med podjetji v holdingu in zavedati se moramo, da noben izračun vnaprej ne more zagotoviti uspeha.
 
ODGOVORI NA PRAVNA VPRAŠANJA IN ODPRTE DILEME
 
Pravnik Bojan Bugarič je izpostavil predvsem vprašanja o pravni ureditvi regulatornega organa in o koncesiji Luke Koper. Glede slednjega je Bugarič dejal, da povezovanje podjetja, ki ima koncesijo za opravljanje dejavnosti v holding ne pomeni tudi prenehanje koncesije, saj pravo dopušča več načinov dopolnitve koncesije.

 

IZPLAČILO MALIH DELNIČARJEV LUKE KOPER IN INTEREUROPE SKLADNO Z DOLOČILI ZPRE-1

 

 
Na vprašanje iz prejšnje konference o tem, kako si Vlada RS predstavlja izplačilo preostalih deležnikov, ki jih je v Luki Koper nekje okoli 33 % in v Intereuropi nekje okoli 60 % je bil odgovor jasen in nedvoumen: skladno z določili Zakona o prevzemih (ZPRE-1). Na dodatno vprašanje udeleženca  v zvezi s ceno izplačila pa je ostal brez odgovora. Pričakovati je, da so pričakovanja malih delničarjev dokaj visoka, glede na trenutne neverjetno nizke cene, ki so še padle po napovedi ustanavljanja holdinga. Razlika v vrednosti, če primerjamo najvišje tečaje in trenutne, pa je kar 4 do 5 kratna.
 
SLOVENSKE ŽELEZNICE ZA, OSTALA DVA UDELEŽENCA BOLJ SKEPTIČNA
 
Holdinška struktura sicer predstavlja le eno izmed možnosti za izboljšanje poslovanja podjetij. V konkretnem primeru, upoštevaje dejansko stanje podjetja in globalno krizo, pa ne rešuje osnovnega problema organizacije in neučinkovitosti SŽ. Istočasno prinaša tveganje, da bo že tako slabo poslovanje SŽ v slabše poslovanje potegnilo tudi zdrave dele slovenskega transportnega sektorja (Luka Koper, Intereuropa). SŽ bi bilo potrebno najprej reorganizirati na dva dela: infrastrukturo in promet. V obeh delih je potrebno izvesti reorganizacijo poslovanja, racionalizacijo in modernizacijo vsakega dela posebej, ter poiskati nove pristope za nastop na trge.
 
Istočasno ne gre pozabiti, da je komercialno povezovanje lahko povsem dovolj za boljše poslovanje vseh treh družb. Le-te imajo namreč povsem različne kulture, organizacijske klime, način dela in tudi razmišljanja, kar posledično onemogoča poslovanje pod isto streho.
 
SINDIKATI OPOZARJAJO NA MOREBITNO TEMPIRANO SOCIALNO IN ODGOVORNOST MENAGERJEV
 
Sindikati opozarjajo na ogroženost delovnih mest v primeru propada holdinga, dvomijo v izboljšanje poslovanja, ki naj bi ga prinesel holding, opozarjajo pa tudi na tveganja zaradi premajhne odgovornosti managerjev v Sloveniji, ki upravljajo velika podjetja.
 
dr. MAKS TAJNIKAR ZAGOVARJA MREŽENJE IN PRI TEM DODAJA, DA NE SLOVENCI, NE NEMCI TEGA NE OBVLADAMO. AKUN IMA ŽE SEDAJ MOŽNOST HOLDINŠKE PLATFORME
 
Bolj skeptičen je bil predsednik upravnega odbora Adrie Airways dr. Maks Tajnikar, predvsem do načina oblikovanja holdinga. Holdinški vrh bi po njegovih besedah zmanjšal fleksibilnost povezanih podjetij, zato je sam predlagal alternativo mreže, ki naj bi bila bolj pogosta, kot npr. pri Italijanih. Mimogrede je spomnil, da ima Vlada RS že v tem trenutku vse vzvode za holdinško platformo preko AUKN, ki upravlja vsa tri podjetja.
 
PREDSEDNIK VLADE RS BORUT PAHOR TRDNO PREPRIČAN V PROJEKT
 
Borut Pahor - predsednik Vlade RS je večkrat jasno nakazal, da zanj dvoma o uspešnosti projekta ni več. Zaveda pa se, da bo končno odločitev morala sprejeti Vlada RS ali celo Državni zbor, ter pozval vse akterje, da morda v zadnjem krogu pogovorov, ki se bodo odvijala v podjetjih razrešijo še vse preostale dileme. Vendarle, brez dobre volje in predvsem zavzetosti vseh treh akterjev, projekt ne more uspeti. Osebno sicer verjame, da bo projekt uspešen, a hkrati priznava, da ni vedeževalec in bi bilo neodgovorno če bi trdil, da morda ne bo težav. Tudi slednje so rešljive z dobro voljo vseh.  
 
DRUŠTVO MDS NE NASPROTUJE PROJEKTU – POTREBNI SO PREDHODNI KORAKI
 
Društvo MDS glede na predstavljene odgovore, tako ekonomske kot pravne, ni že vnaprej nenaklonjeno projektu. Ocenjuje le, da je potrebno predhodno opraviti naslednje:
 
·       ločiti infrastrukturo (tire in pristaniško),
·       zagotoviti sredstva za hitro posodobitev železniških tirov in izgradnjo drugega tira od  Luke Koper do Divače (mimogrede, prvi tir je bil izgrajen prav zaradi Luke Koper in njenih potreb),
 
·       finančno sanirati vsa tri podjetja, ponovno opraviti ustrezno analizo stanja, prednosti, slabosti, priložnosti in tveganj in šele nato pristopiti k oblikovanju holdinga.

 

 

V MEDIJIH JE BILA PREZRTA KLJUČNA DILEMA: ALI BO UVK (slovenski ali evropski) SPLOH DOVOLIL NASTANEK HOLDINGA?

 

Deli s prijatelji:

Skupščina Luke Koper - nerazrešnica stari Upravi in NS, država ter KAD in SOD "zgubljeno" nad Statut Luke

Na današnji skupščini Luke Koper so pooblaščenci Gordan Šibić, Grega Tekavec iz Društva – Mali delničarji – Skupaj smo močnejši (Društvo MDS) in Stojan Auer iz Zavoda za izobraževanje in zastopanje malih delničarjev (Zavod MD) zastopali več kot 150 delničarjev in preko 135 tisoč glasov, kar je na sami skupščini predstavljalo 1,23 % kapitala.
 
Koper, 19. julij 2010
 
ODŠKODNINO NAJ PLAČA TISTI, KI JE IZ VREČE JEMAL IN TISTI, KI JE VREČO DRŽAL
 
Tokratna skupščina se je zopet ukvarjala z natančno dikcijo, proti komu je potrebno vložitvi tožbe zaradi povzročene škode Luki Koper. Stališče Društva MDS in Zavoda MD je znano – odgovorni so tako poslovodstvo, kot nadzorniki, skladno z ugotovitvami dopolnjene revizije PWC. Zato je zoper vse odgovorne potrebno vložiti odškodninske tožbe.
 
ODŠKODNINO NAJ PLAČA TUDI DELOITTE & TOUCHE IN NAJ VRNE TUDI PREJETI DENAR ZA IZVEDENO REVIZIJO
 
Društvo MDS je edino, ki je že na 18. skupščini zahtevalo, da se odškodnina terja tudi od revizorja Deloitte & Touche. Le-to je s »strokovno« opravljeno cenitvijo ugotovilo, da naj bi bil  10 % delež v slovaškem TTI vreden kar 50,4 mio EUR.  Člani NS so nato potrdili »ugoden« nakup v višini 25,8 mio EUR. Izredni revizor PWC pa je ugotovil, da je ta delež vreden le 11,9 mio EUR. S tem je Deloitte & Touche povzročil delničarjem in družbi Luke Koper škodo v višini najmanj 13 mio EUR. Društvo MDS je tudi začelo postopek za ugotavljanje njihove strokovne odgovornosti, ki ima lahko za posledico odvzem licence Deloitte & Touche pri pristojni Agenciji za javni nadzor nad revidiranjem. Prijavo je v vednost poslalo tudi Institutu za revizijo, strokovnemu združenju in izvajalcu številnih izobraževanj s področja revidiranja. Seveda je logično, da mora vrniti tudi prejeti denar za nestrokovno opravljeno delo.
 
NE PODPIRAMO ŠIRITVE UPRAVE
 
Društvo MDS tudi ne podpira spremembe Statuta v tistem delu, ki govori o možnosti širitve Uprave Luke Koper na 5 članov. Predlagano širitev ocenjujemo kot nepotrebno, saj s tem prinaša večje stroške za plače vodstva v trenutno finančno zaostrenih razmerah. Če si pa nekdo že zasluži napredovanje, je naziv Izvršnega direktorja ali kaj podobnega lahko povsem zadostna spodbuda. Prav tako ne gre spregledati dejstva, da je novim članom Uprave treba zagotoviti tudi ne tako nizko vsoto finančnih sredstev za plačilo. Ta denar bi lahko Luka Koper namenila npr. delavcem, ki s svojim delom in dosežki resnično prispevajo k inovacijam, razvoju in delovanju družbe v smeri trajnostno naravnanega razvoja in poslovanja. 
 
Še bolj pa preseneča dejstvo, da je država na sami skupščini umaknila svoj lasten nasprotni predlog ter podprla nasprotni predlog KAD-a in SOD-a. Pri posredovanju razlik med prvotnim in novim predlogom, predstavniki KAD-a in SOD-a niso uspeli, zato je moral predsedujoči sam predstaviti razlike v predlogih sprememb statuta, pri čemer je ugotovil, da so predlagatelji (država, KAD in SOD) izpustili ključno končno določbo, ki se je dopolnjevala kar na skupščini. Predsedujoči je kasneje za 10 minut prekinil skupščino, da bi se predstavniki države lahko uskladili glede besedila, ki je nato bil seveda tudi glede na absolutno večino tudi na skupščini sprejet, čeprav so ZA glasovali zgolj predlagatelji.
 
V Društvu MDS smo presenečeni nad izredno slabim upravljanjem države in njenih skladov, ki niso med sabo uspeli uskladiti konkreten predlog sprememb statuta, hkrati pa želi na čelo uprave 2 nova člana, čeprav nihče na skupščini ni znal pojasniti ZAKAJ in KAJ naj bi počela 2 nova člana Uprave.
 
LOGISTIČNI HOLDING - DA ALI NE ?
Deli s prijatelji:

Pivovarna Laško - Društvo MDS in Zavod MD obveščata javnost, da bo danes mag. Verbič ponovil scenarij iz Luke Koper

 
Današnja skupščina Pivovarne Laško, ki bo ob 13. uri v Laškem se bo začela s proceduralnimi zapleti, ki so bili že videni na lanski skupščini Luke Koper. Kljub večkratnim pozivom pooblaščencev tokratnega organiziranega zbiranja pooblastil, ki ga je izvedla Pivovarna Laško, da se še pred skupščino preveri veljavnost vseh pooblastil, tudi s strani predstavnika VZMD, mag. Kristjana Verbiča, le ta tega noče storiti, saj ponovno načrtuje 'medijski šov', ki ga je že izvedel na lanski skupščini Luke Koper, ko se je le ta pričela z dve in pol urno zamudo.
 
Ljubljana, 16. 7. 2010
 
V četrtek, 17. junija 2010 je na sedežu Skupine Pivovarne Laško v Laškem potekal sestanek o organiziranem zbiranju pooblastil za vse delničarje za tokratno skupščino. Pobudnik je bilo Društvo MDS, organizirano zbiranje pooblastil pa bo izvajala sama družba. Društvo MDS je zahtevalo, da so na pooblastilu vse organizacije malih delničarjev, tudi VZMD. In vendar se VZMD oziroma njegov predsednik, mag. Kristjan Verbič tega sestanka ni udeležil in kasneje sodelovanje pri organiziranem zbiranju tudi odklonil (!), pri tem pa izvedel lastno zbiranje pooblastil, pod pretvezo, da naj bi predstavniki Društva MDS in Zavoda MD bili podkupljeni, čeprav prav mag. Verbič vedno pozabi omeniti svoje posle z Boško Šrotom & 'Co.'.
 
Odziv na laži mag. Kristjana Verbiča, predsednika VZMD - Društvo MDS ni na plačilnem spisku Pivovarne Laško
 
Društvo - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši je od Skupine Pivovarne Laško v vsem času obstoja od aprila 2009 dalje prejelo le eno donacijo v višini 1.000 EUR (tisoč EUR).
 
Društvo MDS in ZIZMD zato ostro zavračata laži, ki jih lansira »plačanec Boška Šrota« mag. Kristjan Verbič (VZMD), ki je od INFOND HOLDINGA, d.d. v času njegove vladavine prejel kar 20.000,00 EUR za delo, ki je bilo vredno največ 7.000,00 EUR. Prav tako mag. Verbič ne želi omeniti svojega sodelovanja z nekdanjim vodstvom Istrabenza, ko naj bi se z Igorjem Bavčarjem in Janko Kosmino dogovarjal za mesto v Nadzornem svetu, ob tem pa je prejel tudi 'mastno' plačilo za organizirano zbiranje pooblastil.
 
Še več - za osebno nagrado je mag. Kristjan Verbič verjetno tudi na stroške Boška Šrota »letoval v Braziliji«, in to celo v istem hotelu, o čemer se je sam pohvalil novinarki časnika Finance in so o tem poročali tudi drugi številni mediji (Dnevnik, Večerov 7D, Finance, Žurnal24). Istočasno pa smo v medijih priča tudi osebnemu okoriščanju mag. Kristjana Verbiča v primeru Velane, o katerem pa je  tudi že veliko napisanega. 
Deli s prijatelji:

Društvo MDS skladno z javno obljubo vložilo predlog za postopek odvzema licence revizijski družbi Deloitte & Touch zaradi nepravilnosti pri reviziji Luki Koper

Društvo - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (Društvo MDS) je danes na Agencijo za javni nadzor nad revidiranjem in v vednost Slovenskemu institutu za revidiranje poslalo Pobuda za začetek postopka izvajanja nadzora in pregleda kakovosti opravljanja dela revizijske družbe Deloitte & Touch ter njenih pooblaščenih revizorjev pri subjektu revidiranja Luka Koper d.d. zaradi ugotovitev revizijske družbe Pricewaterhouse Coopers (PWC), da so bile cenitve in druga priporočila narejena v neskladju z mednarodnimi standardi.

Posledica tega so bile sprejete številne škodljive odločitve prejšnjega Nadzornega sveta Luke Koper, saj sta bivša nadzornika g. Bojan Zadel in ga. Olga Franca na skupščini 26. 03. 2010 povedala, da sta  sporno investicijo nakupa 10-odstotnega deleža slovaške družbe TTI podprla v dobri veri, da je vredna najmanj 50,4 mio EUR in jo kupujejo z 50 % diskontom (kot so to zagotovili iz Deloitte & Touch) in ne samo 11. oz. 12. mio EUR, kot je to sedaj ugotovil PWC. To je le vrh ledene gore nepravilnosti in morda tudi posledice nestrokovnega dela revizorjev oz. svetovalcev iz revizijske družbe Deloitte & Touch.

Zato smo pozvali Agencijo za javni nadzor nad revidiranjem kot organ nadzora nad opravljanjem dejavnosti revizijskih družb s sedežem v Republiki Sloveniji, da začne z opravljanjem nadzora nad kakovostjo in zakonitostjo revidiranja revizijske družbe Deloitte&Touch v skladu s pristojnostmi in pooblastili, ki ji pripadajo po Zakonu o revidiranju (v nadaljevanju ZRev-2; Ur.l.RS št. 65/2008), in sicer naj se nadzor nanaša na preverjanje kakovosti dela omenjene revizijske družbe in njenega pooblaščenega revizorja, ki je v preteklih letih opravljal redne revizijske preglede vseh poslov družbe in potrjeval sprejeta letna poročila družbe Luke Koper d.d. Dejstvo, ki vzbuja dvom o pravilnosti, zakonitosti in nepristranskosti opravljenih predmetnih postopkov rednih revizijskih postopkov v družbi Luka Koper d.d. s strani revizijske družbe Deloitte&Touch in njenega pooblaščenega revizorja v predmetni zadevi, je, da Poročilo posebne revizije Luke Koper, d.d. z dne 10.12.2009 in Dopolnitev poročila posebne revizije Luke Koper, d.d. z dne 5.2.2010 vsebujeta ugotovitve o nepravilnostih pri poslovanju družbe Luka Koper d.d. in sklepanju spornih, netransparentnih poslov, ki jih je v imenu družbe Luka Koper d.d. sklepalo prejšnje poslovodstvo te družbe, kar pa pooblaščeni revizorji revizijske družbe Deloitte&Touch niso nikoli zaznali pri preverjanju pravilnosti poslovanja družbe Luka Koper d.d., niti niso morebitnih kakršnihkoli dvomov o zakonitosti in primernosti tovrstnih poslov zajeli v svojih poročilih.

Deli s prijatelji:

17. skupščina Luke Koper - Uprava bo vložila odškodninske tožbe

Uprava Luke Koper mora v šestih mesecih vložiti odškodninske tožbe zoper nekdanje vodstvo družbe, so na skupščini izglasovali delničarji Luke Koper.

V skladu z nasprotnim predlogom Kada in Soda, ki ga je podprla tudi država kot večinska lastnica, mora revizijska hiša končno poročilo revizije dopolniti z manjkajočimi štirimi področji.
 
Predsednik Društva MDS Rajko Stanković je predlagal, naj Uprava v skladu z ugotovitvami revizorjev PriceWaterhouseCoopers (PWC) zahteva vrnitev vseh plačil (z zamudnimi obrestmi), ki jih je prejela družba Deloitte & Touche za slabo pregledana letna poročila v letih 2005, 2006, 2007 in 2008, ter morebitna druga izdelana strokovna mnenja v Luki Koper, hkrati pa naj se za neodgovorne revizorje predlaga odvzem revizorskih licenc pri Institutu za revizijo, ki ga vodi g. Odar.

Podrobnejše poročilo RTV SLO 1
 Društvo MDS je zastopalo 129 delničarjev, kar je pomenilo 0,65 % kapitala prisotnega na skupščini. Zato je prosilo predstavnike KAD-a in SOD-a, kot predlagatelja nasprotnega predloga, da podpreta dopolnitev njihovega predloga, a le-tega nista podprla, ker naj bi šlo za  “domnevno širitev dnevnega reda”(?!).
 
"To kaže, da je tam zaposlen kakšen prijatelj, in očitno sem dregnil v sršenje gnezdo, kar pa je SOD-u in KAD-u verjetno trn v peti," je Stanković povedal za časnik Večer. "Ni prvič. Take poteze smo že vajeni z drugih skupščin. Ko bo kakšen od revizorjev odgovarjal za to, kar podpiše, bodo preklemansko razmislili, kaj podpisujejo.”
 
Deli s prijatelji:

Luka Koper - Društvo MDS na skupščini zastopa 0,5 % kapitala družbe

Društvo - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (Društvo MDS) je 10. marca 2010 pristopilo k omejenem organiziranemu zbiranju pooblastila za 17. skupščino družbe Luka Koper, d.d., ki se bo odvijala danes, 26. marca 2010. 
Kot je znano, se bo skupščina seznanila s poročilom izredne revizije in dodatnim poročilo revizije, ki jo je opravila revizijska hiša PricewaterhouseCoopers, d.o.o. (v nadaljevanju: PWC). Že v samem pooblastilu, ki smo ga poslali delničarjem še pred znamenitimi aretacijami smo najavili, da bomo pozorno prisluhnili predstavitvi PWC in po potrebi podali nasprotni predlog na skupščini glede izsledkov revizije.

Deli s prijatelji:

Dober teden za Luko, Petrol in Telekom

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 28. 01. 2012 Stran: 9

BORZNI TEDEN

Iztekajoči se teden za Ljubljansko borzo ni bil slab (osrednji indeks SBI TOP se je pri vrednosti 588 točk okrepil za dober odstotek), največ vrednosti sta pridobili delnici Petrola in Telekoma Slovenije. Z novim dvigom cen naftnih derivatov se bodo okrepili prihodki (ne pa tiidi prodajne marže) Petrola, delnica največje slovenske energetske driižbe je v tem tednii s 164 poskočila na 171 evrov. Precejšnje rasti, s 67,6 na 72 evrov, je bila deležna tiidi Telekomova delnica, četudi naj bi bili izsledki posebne revizije za zadnjih pet let kazali na 21,44 milijona evrov oškodovanja. Analitiki so prepričani, da je to že bilo iipoštevano v predlanskih Telekomovih slabitvah ter v sami ceni delnice. 7. marca naj bi bila sklicana skiipščina delničarjev, takrat naj bi tiidi odločili, kako in proti komii iikrepati za nastalo oškodovanje.

Kljub lanski poletni stavki so bili lanski količinski in prihodkovni poslovni rezultati Luke Koper dobri. Lanskoletni ladijski pretovor se je s pretovorjenimi 17,05 milijona ton glede na predlani okrepil za ii odstotkov, s 134,43 milijona evrov so bili poslovni prihodki na medletni ravni višji za 13 odstotkov. Delnica Luke Koper je (tiidi zaradi nekoliko višjega tečaja Intereiirope, kjer je Liika skoraj četrtinska lastnica) ta teden s 7,4 švignila na 8 evrov. Delnica Intereiirope je v začetku tedna nadaljevala skokovito večstoodstotno rast na 1,32 evra za delnico, teden pa končala pri 0,67 evra.

Deli s prijatelji:

Mali vlagatelji bežijo, tujci kupujejo

Medij: Moje finance Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 25. 01. 2012 Stran: 5

SLOVENSKE DELNICE

Število imetnikov delnic v 14 največjih slovenskih borznih družbah se je lani ob precejšnjem upadu vrednosti delnic zmanjšalo za skoraj 18 tisoč, kar je za približno 4.500 več kot v letu 2010. Tako absolutno kot relativno seje največ delničarjev odločilo za umik iz lastništva Krke. Število delničarjev se je v teh delnicah zmanjšalo za skoraj 6.600 oziroma 8,3 odstotka, na 72.677. Podatek ne preseneča, saj so Krkine delnice med najbolj likvidnimi in jih je najlažje prodati, so pa tudi druge - takoj za NKBM - po številu delničarjev. Število delničarjev je sicer najmanj upadlo Istrabenzu (tako absolutno kot tudi relativno), predvsem zaradi velikega upada cene v prejšnjih letih in posledično majhnega števila lastništev malih delničarjev.

Se pa po drugi strani počasi, a vztrajno v večjih družbah povečuje lastništvo tujih vlagateljev, kažejo podatki klirinško-depotne družbe (KDD). Poleg NKBM, kjer je opazen visok skok lastništva tujih vlagateljev zaradi dokapitalizacije, so tuji vlagatelji najbolj povečali svoje lastništvo v delnicah Krke, Mercatorja ter Zavarovalnice Triglav. Po letu 2010, ko so tuji vlagatelji svoje lastništvo v Krki povečali za 3,3 odstotne točke, so ga tudi lani povečali za dobre tri odstotke, tako da zdaj dosega že 16,1 odstotka. Od konca leta 2008 so ga že podvojili. Na drugi strani so se tuji vlagatelji izogibali družb z največjimi težavami, kot sta Intereuropa in Sava. Ob tem je treba opozoriti, da navedeni deleži tujih imetnikov ne pomenijo nujno tujih vlagateljev, saj se lahko za bankami in podjetji, registriranimi v tujini, skrivajo tudi domači vlagatelji.

Deli s prijatelji:
Syndicate content
Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.