KS Naložbe

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 31. 01. 2012 Stran: 9

Delničarji Laškega večinsko proti dokapitalizaciji in institutu odobrenega kapitala, vendarle pa se bo družba smela preoblikovati v pogodbeni koncem, kar bo olajšalo poslovanje laške družbe

Na včerajšnji pomembni skupščini delničarjev Pivovarne Laško sta bili po odločbi Agencije za trg vrednostnih papirjev NLB in Banka Celje, ki sta sicer imetnici 26,4 odstotka vseh delnic Laškega, brez glasovalnih pravic. Tako je od 8,747.652 delnic le 6,414.331 delnic imelo glasovalno pravico, od teh pa je bilo na skupščini prisotnih 5,021.494 delnic ali 78,29 odstotka delnic z glasovalno pravico. Vendar pa so delničarji z večino prisotnih glasov zavrnili možnost do 100-odstotne dokapitalizacije, pa tudi povečanje (odobrenega) kapitala za do polovico, so pa bili za oblikovanje pogodbenega koncema.

Poziv upnicam za reprogram

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 25. 01. 2012 Stran: 10

Nadzorniki Laškega imajo jutri novo sejo, kjer se bo ob tekočem poslovanju govorilo tudi o za prihodnji razvoj skupine pomembni ponedeljkovi skupščini delničarjev

Približuje se pomembna ponedeljkova skupščina delničarjev Pivovarne Laško, na kateri naj bi se med drugim odločalo o vnovičnem predlogu dokapitalizacije, ki je nekateri večji delničarji že junija lani niso podprli. Dr. Vladimir Malenkovič, predsednik nadzornega sveta Pivovarne Laško (ta se bo sestal na novi seji jutri popoldne), kot zelo pomembno točko šteje še glasovanje o reprogramu finančnih obveznosti (večina posojil poteče konec marca letos). Delničarji Laškega naj bi tudi podprli pogodbi o obvladovanju dveh hčerinskih družb (Pivovarna Union, Radenska) in podali soglasje k opravljanju nadzorstvenih funkcij v odvisnih družbah (zdaj so štirje nadzorniki Laškega tudi nadzorniki Uniona oziroma Radenske), predstavniki malih delničarjev pa napovedujejo vročo razpravo okoli predlaganih nadzorniških prejemkov, za katere Malenkovič zagotavlja, da (letni pavšali) sledijo priporočilom Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) glede korporativnega upravljanja, dvojnim tovrstnim prejemkom, z izjemo sejnine in morebitnih potnih stroškov, pa naj bi se po njegovem "dvojni" nadzorniki odpovedali.

Agrokorjeva ponudba podaljšana

Medij: Kapital Avtorji: Olenšek Špacapan Barbara Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Borzni komentar Datum: 16. 01. 2012 Stran: 8

Krka je dosegla dvoletno dno

Leto 2011 seje poslovilo. Borzni tečaji na slovenski borzi niso razveselili vlagateljev, marsikateri je pošteno upadel. Tako je delnica Intereurope kot največja poraženka izgubila kar 90 % svoje vrednosti, delnica Save pa 87 %. Kljub višji dokapitalizacijski ceni, mednarodni kotaciji in javnem nakupu delnic nekdanjega prvega moža Nove KBM je delnica izgubila neverjetnih 69 % svoje vrednosti in pristala na svoji rekordno nizki ceni blizu 3 evrov. Žal med poštenimi izgubarji najdemo tudi delnico Gorenja, ki je izgubila 62 %, Petrolova delnica je izgubila 41, Krkina pa le' 15 %, vendar je ponovno dosegla svoje dvoletno dno pod 50 EUR za eno delnico. Med prometnejšimi delnicami je še najmanj izgubila delnica Mercatorja, katere cena se je zaradi dolgotrajne prevzemne oziroma prodajne zgodbe v lanskem letu znižala le za 7 %. Slovenski borzni indeks je tako v povprečju v lanskem letu izgubil 30 %, kar je skoraj dvakrat več kot nemški borzni indeks in evropski delniški trg na splošno. Pravzaprav je med trgi, ki so slovenskim vlagateljem še najbližji, izgubil daleč največ.

Medij: Delo Avtorji: Več avtorjev Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 15. 12. 2011 Stran: 9

Prodaja Mercatorja Prodajalci poslali seznam želenih podatkov, Mercator pa prej zahteva zaščito interesov družbe

LJUBLJANA - Z iztekom leta, ko se bodo končala ekskluzivna pogajanja o prodaji Mercatorja Agrokorju, je ozračje v pogajalskem in medijskem prostoru čedalje bolj napeto, na okope pa prihajajo novi vojaki. Včeraj je v bitko posegla še AUKN s pismom državnima bankirjema, danes pa bodo dvignili glas sindikati.

Močno se je okrepilo predvsem javno dopisovanje med akterji posla. V torek sta, naključno ali ne, hkrati romali pismi iz Mercatorja na sedež NLB in v obratni smeri. Prvo je bilo opozorilo konzorciju prodajalcev, naj se ne pogaja povsem mimo ciljne družbe in naj v pogajanjih z Agrokorjem vendarle upošteva vsaj vsebinska izhodišča, ki jih je uprava Mercatorja pripravila za propadli dogovor s konzorcijem kupcev. Drugo je bil zapozneli odgovor prodajalcev na Mercatorjevo pismo izpred dveh tednov.

V njem prodajalci s prvopodpisanim Božom Jašovičem, NLB, poskušajo pomiriti prvaka Mercatorja Žigo Debeljaka in njegovo prvo finančnico Melito Kolbezen, češ da je »Agrokor skupaj s sodelovanjem njegovih partnerjev najboljši potencialni dolgoročni delničar družbe Mercator«. Da pa bi posel z »edinim potencialnim kupcem« iz tokratnega javnega razpisa lahko uspel, je nujno sodelovanje uprave, namreč njeno razkritje nekaterih zahtevanih nejavnih podatkov. Ti (z upoštevanjem priloženega zaupnega prečiščenega seznama zahtev Agrokorja) po mnenju NLB ne posegajo v trajnostne interese ciljne družbe. Finančni partnerji Agrokorja, katerih seznam želenih razkritij je obsežnejši, pa bi po predlogu prodajalcev podpisali standardne dogovore o varovanju zaupnih podatkov in teh torej Agrokor ne bi mogel pridobiti. Konzorcij prodajalcev seznanja družbo tudi, da je njegov svetovalec ING prejel potrditve EBRD, IFC in OEP, da jih bosta v pogajanjih in strukturiranju transakcije zastopala Agrokor in JP Morgan.

Medij: Manager Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 08. 11. 2011 Stran: 8

Igor Lah je še eden zadnjih certifikatnih bogatašev, ki se drži pri vrhu lestvice. Obvladuje ciprski družbi Ampelus hoiding in Kalantia Limited, luksemburško družbo Aluber in prav tako luksemburški nepremičninski sklad Ceeref.

Kot so letos spomladi razkrile Finance na podlagi dokumentov, je Lah tudi solastnik ciprske družbe Vanermo Limited, desete največje lastnice NLB, vendar je Lah lastništvo zanikal in zatrdil, da gre za krajo identitete. Največ premoženja ima Ampelus hoiding, ki smo ga ovrednotili na 68 milijonov evrov. V svojem portfelju ima med drugim nepremičninsko družbo Ceeref Portin (ustanovljena je bila za naložbo na Šmartinski cesti v Ljubljani), Steklarno Hrastnik in 3,3-odstotni delež Elektra Maribor. Nekaj več kot 40 milijonov evrov je po naših izračunih vreden tudi nepremičninski sklad Ceeref, ki ima 13 projektov, od tega deset v Sloveniji, tri pa na hrvaški obali. Zaradi razmer na nepremičninskem trgu se utegne večina projektov močno zavleči. Ceeref je tudi lastnik stolpnice TR3 in poslovne stavbe na Dunajski 9 v Ljubljani. Nedokončani projekti Lahu postopoma nižajo vrednost premoženja, saj so delno financirani s posojili, prihodkov pa mu ne prinašajo. Lah je do svojega bogastva prišel skozi slovensko privatizacijo.