Alpetour

Alpetour, d.d. - Kontaktni podatki

Alpetour - Potovalna agencija, d.d. (oznaka delnice: APAG)
Mirka Vadnova 8
4000 Kranj
Telefon: +386 (4) 201 31 00
Faks: +386 (4) 201 31 01
Spletna stran: www.alpetour.si
 

Finančni podatki o družbi

 

 

Družba:

Alpetour, d.d.

Oznaka delnice:

APAG

Borza:

Vstopna kotacija Ljubljanske borze

ISIN koda:

SI0031109893

     
 

Znesek/število

Datum

Osnovni kapital družbe:

3.750.859,87€

31.12.2014

Število vseh delnic:

449.428

31.12.2014

Lastne delnice:

    0

31.12.2014

Število delničarjev:

  484

31.12.2014

Knjigovodska vrednost delnice zadnji dan preteklega poslovnega leta:

  48,47€

31.12.2014

Knjigovodska vrednost delnice zadnji objavljeni podatek:

  47,81€

30.06.2015

Borzna cena na zadnji dan preteklega poslovnega leta:

  39,99€

31.12.2014

Tržna kapitalizacija

17.972.625,72€

31.12.2014

     

Kontakt za vlagatelje:

Ivanka Zupančič Gaber

Telefon:

04 20 13 110

Email:

info@alpetour.si

 

 

Vir podatkov:

Lastni izračuni in podatki

 

 

Opozorilo:

Predstavljeni podatki so informativne narave. Društvo MDS ne odgovarja za točnost podatkov. Za pridobitev uradnih podatkov se obrnite neposredno na družbo.

SIP strojna industrija

Datum skupščine: 
31.03.2021 - 11:00
Naslov: 
na sedežu družbe Juhartova ulica 2 v Šempetru v Savinsjki dolini.
Status: 
arhivirana
Opombe: 
Obravnava in sprejem Letnega poročila družbe SIP d.d., Šempeter v Savinjski dolini za poslovno leto 202 s poročilom neodvisnega revizorja in seznanitev s Poročilom upravnega odbora o sestavi letnega poročila za poslovno leto 2020. Obravnava in odločanje o bilančnem dobičku in podelitvi razrešnice članom upravnega odbora za poslovno leto 202 ter seznanitev s prejemki članov upravnega odbora za opravljanje nalog družbe v poslovnem letu 2020. Spremembe in dopolnitve statuta delniške družbe. Poročilo o pridobivanju in odsvojitvi lastnih delnic. Imenovanje pooblaščenega revizorja za poslovno leto 2021.

Bomo Heinekenu vrnili polovico kupnine?

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 15. 10. 2015 Stran: 7

Ker naj bi aprila 2011 državna agencija za varstvo konkurence skupini Laško nezakonito preprečila prodajo četrtine Mercatorja, si lahko Heineken obeta polovico kupnine za Laško

V teku so številni nakupi pomembnih gospodarskih sistemov: Pivovarne Laško s strani nizozemskega Heinekena, Žito prevzema hrvaška Podravka, kranjski Alpetour pa Arriva, ki sodi v skupino Deutsche Bahn oziroma nemških železnic. Vrednost nakupov vseh treh družb je 312,4 milijona evrov, pri čemer Podravki ne bo treba kupiti desetih odstotkov (lastnih) delnic Žita, s čimer bo privarčevala dobrih šest milijonov evrov. Omenjeni znesek je bistveno nižji od 719 milijonov evrov, kolikor bi pri ceni vsaj 1 10 evrov moral za Telekom Slovenije odšteti britanski naložbeni sklad Cinven, a je posel padel.

Nekateri raje znižujejo kupnine

Kaj storiti z delnicami Žita?

Medij: Finance Avtorji: Ugovšek Jure Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 22. 04. 2015 Stran: 2

Žito ima 9.954 delničarjev, ki se bodo v bližnji prihodnosti odločali o sprejetju prevzemne ponudbe hrvaške Podravke. Vztrajanje v lastniški sestavi Žita ne bi bilo smiselno, saj rasti delnic nad prevzemno ceno (Podravka ponuja 180,10 evra za delnico) ne gre pričakovati, najverjetnejši pa se zdi nakup nad 90 odstotkov vseh delnic, iztis preostalih in umik iz borznega trgovanja. A do prevzema se bo z delnicami še trgovalo, kar ustvarja priložnost za špekulante, ki iščejo nekajodstotni donos in imajo čas čakati na denar iz Hrvaške.


V minulem letu in pol je bila delnica Žita med najdonosnejšimi na ljubljanski borzi. Oktobra 2013 je bila vredna še 54 evrov, medtem ko bo zdaj, kot kaže, prevzeta po 230 odstotkov višji ceni. Vsi, ki so Žito kupovali po poku delniškega balona v letih 2007 in 2008, bodo s sodelovanjem v prevzemu zasluzili. Se zdaleč pa to ne velja za tiste, ki so delnice kupovali avgusta 2007 pri vrednostih, ki so segale vse do 415 evrov. Zadnji posel z delnicami Žita je bil sklenjen v ponedeljek (včeraj trgovanja, da bi zagotovili enakomerno obveščenost vlagateljev, ni bilo) po 170 evrov.

Kaj storiti z delnicami Pivovarne Laško? Je še kaj prostora za špekulativne nakupe?

Medij: Finance Avtorji: Sovdat Petra,Ugovšek Jure Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 14. 04. 2015 Stran: 4

Skupina Pivovarna Laško ima 7.225 delničarjev, ki se bodo v bližnji prihodnosti odločali o sprejetju prevzemne ponudbe nizozemskega Heinekena.

Vztrajanje v lastniški sestavi ne bi bilo smiselno. Pričakovati je, da bo večina preostalih vlagateljev ponujeno ceno sprejela. Se bo pa do prevzema z delnicami še trgovalo, kar ustvarja priložnost za špekulante, ki iščejo nekajodstotni donos in imajo čas čakati na denar iz Nizozemske.

Delnica Pivovarne Laško je bila borznazvezdaminulegaleta, ko seje po uspešni junijski prodaji Mercatorja s štirih evrov, kolikor je bila vredna ob koncu leta 2013, podražila na 23,5 evra, za skoraj 490 odstotkov. 

ALPETOUR potovalna agencija

Datum skupščine: 
30.06.2014 - 12:00
Naslov: 
na sedežu družbe Mirka Vadnova 8 v Kranju.
Status: 
arhivirana

Boj za delitev dobička se zaostruje

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 10. 06. 2013 Stran: 7

Skupščine

Delničarji letos očitno ne bodo ponovno pristali na nižje dividende kot leto prej. Samo 50 največjih analiziranih podjetij bo moralo letos izplačati med 240 in 300 milijoni evrov dividend, medtem ko so vse slovenske delniške družbe lani izplačale za zgolj 437 milijonov evrov dividend.


Upravam največjih slovenskih družb bo, kot kaže, letos uspelo zadržati dosti manjši delež ustvarjenih dobičkov kot v preteklih letih. Če so se lastniki delniških družb še lani »zadovoljili« z vsega 437 milijoni evrov dividend, so se letos njihovi apetiti precej povečali, kar se odraža tudi v povečanem številu zahtev za izplačilo višjih dividend.

Mali delničarji so v preteklosti že večkrat zahtevali višje dividende, vendar jih je v nemalo primerih preglasovala država, ki pa je letos očitno spremenila svoj pogled na dividendno politiko. Tako je Slovenska odškodninska družba (Sod) letos že predlagala oziroma dosegla izplačilo višjih dividend v Petrolu, Termah Olimia, Salusu in Aerodromu Ljubljana, prvič pa je moral na zahtevo države vmesne dividende izplačati tudi Telekom Slovenije. Višje dividende od prvotno predlaganih bodo morali letos izplačati v Cinkarni Celje, Tovarni olja Gea in Prvi Group, zahtevo za izplačilo višjih dividend pa je pričakovati tudi na skupščinah Krke, Zavarovalnice Triglav, Telekoma Slovenije, Žita, Letrike in nekaterih preostalih večjih podjetij.

Alpetur potovalna agencija

Datum skupščine: 
28.06.2013 - 12:00
Naslov: 
na sedežu družbe v Kranju, Mirka Vadnova 8.
Status: 
arhivirana

Alpetour Potovalna agencija, Kranj

Datum skupščine: 
19.06.2012 - 12:00
Naslov: 
na sedežu družbe v Kranju, Mirka Vadnova 8.
Status: 
arhivirana

Cerkveni finančni polom ni le posledica T-2, ampak brezglavega zadolževanja

Medij: Dnevnik Avtor: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika/oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 20.03.2012 Stran: 17

Če je ljubljanski nadškof Anton Stres minuli teden izjavil, da je za propad več kot pol milijarde evrov težke finančne piramide, ki jo je z bančnimi posojili zgradila mariborska nadškofija, kriva predvsem postavitev lastnega optičnega omrežja operaterja T-2, kiji cerkvena holdinga nista bila dorasla, pa podrobnejši pregled njunega dolgoletnega poslovanja kaže, da je vse prej kot tako.

Obsežnih sredstev, ki sta jih Zvon Ena Holding in Zvon Dva Holding potrebovala za nakupe in prodajo številnih naložb po Sloveniji, jugovzhodni Evropi in tudi Argentini, namreč nista dobila pri svojem večinskem lastniku - posredno Nadškofiji Maribor - ampak sta si jih v času debelih krav večino izposodila pri državnih bankah. Čeprav sta v rokah držala velik kos slovenskega gospodarstva in bila hkrati dolgoročna delničarja Heliosa, Cinkarne Celje, Steklarne Rogaška, TKK Srpenice in vrste drugih družb, pa pri bankah začuda nista izposlovala dolgoročnih posojil, temveč le kratkoročna, ki sta jih nato vsako leto podaljševala.
 
Finančna piramida se je podrla kot hišica iz kart
 
Dokler so indeksi na borzah rasli in dividende od naložb redno pritekale, holdinga nista imela težav s plačevanjem večmilijonskih obresti, vsaj Zvon Ena Holding pa je del ustvarjenih dobičkov izplačeval tudi svojim delničarjem.
 
Ko je udarila finančna in gospodarska kriza in mnoga podjetja niso bila več sposobna izplačevati dobičkov, s katerimi bi lahko holdinga vračala obresti, kaj šele glavnice posojil, pa sta zašla v hude likvidnostne težave.
 
Čeprav je osrednji indeks Ljubljanske borze od leta 2007, ko sta kupila večje pakete delnic Heliosa, Cinkarne Celje in Tovarne olja Gea, do začetka leta 2009 izgubil kar 70 odstotkov vrednosti, pa sta holdinga svoje naložbe prevrednotila in razglasila insolventnost šele januarja 2011. Ko je sodišče letos po več kot letu dni zavlačevanja le presekalo njuno agonijo in ju poslalo v stečaj, so posledice jasne: okoli 65.000 delničarjev je ostalo brez premoženja, lastništva številnih (tudi finančno izčrpanih) velikih družb so se znašla na prepihu, mariborska nadškofija je zaradi lastnih dolgov in izvršb pred kolapsom in zasegom nepremičnin, tudi dvorca Betnava, deset slovenskih bank pa se bo moralo namesto s poplačilom več deset milijonov evrov dolga zadovoljiti z lastniškimi deleži na desetine podjetij.
 
Začeli s 175 milijoni evrov kapitala in nič dolga...
 

Syndicate content

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.