Elektro Maribor

Delničarji družbe Elektro Maribor so se danes sestali na 30. redni seji skupščine družbe, udeležba je bila nekaj več kot 86 %. Skupščina se je seznanili z revidiranim letnim poročilom in konsolidiranim letnim poročilom družbe in skupine za leto 2022. Predsednik Društva MDS Rajko Stanković je zastopal 1,63 % na skupščini prisotnega kapitala oz. 469.916 delnic.

Maribor, 25.08.2023

Seznanitev z rezultati leta 2022, nadzorni svet z razrešnico za poslovno leto 2022

Skupščina se je seznanila z revidiranim letnim poročilom in konsolidiranim letnim poročilom družbe in skupine za leto 2022 z mnenjem revizorja in s pisnim poročilom nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi revidiranega letnega poročila družbe Elektro Maribor d.d. in skupine Elektro Maribor za poslovno leto 2022 ter s prejemki članov vodenja in nadzora, ki so jih za opravljanje nalog v družbi prejeli v letu 2022.

Kljub dobičku delničarji brez dividende, najavljena izpodbojna tožba

Družba Elektro Maribor, ki je imela 765 zaposlenih konec leta 2022 in je poslovno leto 2022 zaključila uspešno, s čistim poslovnim izidom v višini 4,1 milijonov evrov. Čisti poslovni izid skupine Elektro Maribor je znašal 5,9 milijonov evrov. Vrednost investicijskih vlaganj je znašala 28,8 milijonov evra. Na skupščini ni bil izglasovan predlog, da se bilančni dobiček v višini 3.001.077,18 evrov deli za izplačilo dividend, tako da dobiček ostaja v družb, ker je proti temu predlogu glasoval večinski delničar SDH v imenu Republike Slovenije in KAD-a in s tem zavrnil predlagani sklep z 93,87 % večino. Ker delitev dobička v obliki dividend ni bila izglasovana, je bila najavljena izpodbojna tožba s strani manjšinskega delničarja Elektro Maribor d.d.

ZUOPVCE družbi Elektro Maribor odnesel 16 milijonov prihodkov

Na poslovni izid je negativno vplival trimesečni izpad prihodkov družbe v višini 16 mio EUR, ki je bil posledica Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov (ZUOPVCE). Zakon o nujnih ukrepih je zelo omejil finančna sredstva, ki so jih načrtovali za vlaganja v krepitev omrežja. V predstavitvi so na skupščini tudi povedali, da je družba Elektro Maribor d.d. skupaj z drugimi 4 EDP vložila zahtevo za presojo ustavnosti ZUOPVEC že lani, ki pa je bila 20. septembra 2022 s strani US RS zavržena. Sedaj pa so v Elektro Maribor d.d. skupaj z ostalimi 4 EDP vložili predlog za mirno rešitev spora pred Državno odvetništvo (podobno ko je to storil Petrol). V kolikor ne bodo uspešni, pa so izpostavili, da bo EDP-ji uporabili vsa razpoložljiva pravna sredstva za zaščito interesov družbe in njenih delničarjev za povračilo izpadlih prihodkov iz naslova ZUOPVCE. Pozitivno je na poslovni izid vplival zaključen postopek prodaje poslovnih deležev v višini 51 odstotkov v hčerinski družbi Energija plus d.o.o.

Priključna moč odjemalcev največja doslej

Konec leta 2022 je imela družba 17.124 kilometrov elektrodistribucijskega omrežja, od tega več kot 55 odstotkov podzemnih vodov in 74 odstotkov izoliranih vodov. Število uporabnikov priključenih na distribucijsko omrežje je konec leta 2022 znašalo 224.450. Priključna moč odjemalcev je bila največja doslej in je znašala 3.315 MW, kar je za 44 MW več kot v preteklem letu. Distribuirali so 2.282 GWh električne energije, kar je za 1,4 odstotka manj kot leto prej. Konec leta 2022 je bilo na distribucijsko omrežje družbe priključenih že 8.667 proizvodnih virov, kar je 59 odstotkov več kot leto pred tem. V letu 2022 se je nadaljeval izrazit trend povečevanja števila vlog za izdajo soglasja za priključitev za proizvodne naprave, predvsem naprav za samooskrbo. V letu 2022 so izdali 5.800 soglasij za priključitev samooskrbnih elektrarn, kar je za 101 odstotkov več kot leto prej.

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Srečko Klapš Teme:  Elektro Maribor Datum: Sobota, 25. marca 2023 VIR: TUKAJ Foto1: Igor Napast Foto 2: Sašo Bizjak

Foto1: Igor Napast

Nadzorni svet naj bi bil sredi tedna predsedniku uprave Jožetu Hebarju predlagal sporazumni odhod, sicer bi ga razrešili. Po prekinitvi seje nadzornikov naj bi bil Hebar odšel na bolniško.

V Elektru Maribor je bilo te dni naelektreno, nadzorniki, ki jim predseduje Samo Logar , so namreč v zadnjih treh dneh sestankovali kar dvakrat. Najprej so se sestali v sredo, ko po naših informacijah naj ne bi bili najbolj zadovoljni z gradivi in poročili o poslovanju. Predvsem pa so želeli razčistiti nejasnosti v povezavi z upravljanjem milijonskih terjatev do Sistemskega operaterje distribucijskega omrežja (Sodo), ki ga vodi Stanislav Vojsk, in z izplačili za uspešnost zaposlenim, ki jih je Hebarjeva uprava na skupščini delničarjev in tudi nadzornikom zanikala.

Posledično naj bi bili ti Hebarju ponudili predlog sporazumnega odhoda iz družbe, vendar ga Hebar naj ne bi bil sprejel oziroma se s tem dejstvom menda ni mogel sprijazniti. Zato naj bi bil v četrtek intenzivno lobiral v političnih krogih tudi okoli Gibanja Svoboda in SD. Do položaja prvega moža Elektra Maribor je sicer prišel s pomočjo Nove Slovenije, potem ko je kot predsednik nadzornikov Elektra razrešil dolgoletnega predsednika uprave Borisa Soviča.

Jože Hebar, predsednik uprave Elektra Maribor, ima na mizi predlog nadzornikov o sporazumnem odhodu iz družbe.  Foto 2: Sašo Bizjak

Ga je rešila bolniška?

Že danes dopoldne smo preko službe za odnose z javnostmi skušali preveriti, ali seja nadzornega sveta poteka, a nam na pisna in telefonska vprašanja tega niso mogli potrditi. Potem ko smo se po svojih virih prepričali, da je seja nadzornikov v Mariboru vendarle bila in da se je zaključila malo po 13. uri, smo popoldne prejeli še skopo pisno sporočilo: "Nadzorni svet družbe Elektro Maribor je na današnji seji obravnaval točke skladno s sprejetim dnevnim redom." Po naših informacijah se je seja nadzornikov zaključila, Hebarja pa še niso razrešili. Glede na to, da naj bi bil Hebar na bolniški, ga nadzorniki ne bi mogli razrešiti brez njegove prisotnosti, lahko bi mu samo odvzeli pooblastila za poslovodenje družbe. Morda je bil Hebar pri lobiranju okoli Svobode celo uspešen, saj naj bi se politični kadroviki razdelili v dve liniji - na eni naj bi bila minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer in prvi nadzornik Elektra Maribor Logar, na drugi pa tisti, ki bi vendarle še zaupali Hebarju. Za komentar smo danes skušali priklicati tudi Hebarja, a se na naš klic ni odzval.

7,1 milijona evrov je Sodo do 8. marca plačal Elektru Maribor od 13,5 milijona evrov terjatev.

Da se Hebarju maje stolček, je bilo jasno že po zadnji skupščini delničarjev, ki je bila v začetku februarja, ko sta oba njemu naklonjena nadzornika Samo Iršič in Tomaž Orešič odstopila, še preden bi ju na predlog manjšinskih delničarjev razrešili. Na njuno mesto je Slovenski državni holding imenoval Cirila Pucka in Jureta Bočka . Oba sta mandat prevzela 8. februarja, poleg Sama Logarja je nadzornica predstavnica kapitala še Marija Šeme (zaposlena je v SDH), medtem ko zaposlene predstavljata Alan Ciglarič in Miran Arnuš .

Buren Hebarjev mandat

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Srečko Klapš Teme:  mali delničarji Datum: Četrtek, 9. februar 2023 Stran: 6

Na skupščini Elektra Maribor so za nova nadzornika potrdili Cirila Pucka in Jureta Bočka

Na torkovi skupščini Elektra Maribor, ki jo je vodil odvetnik Stojan Zdolšek, so se delničarji seznanili z odstopom člana nadzornega sveta Sama Iršiča, ki po zakonodaji ne more biti član nadzornega sveta glede na to, da sedi v upravi Mariborske livarne, ki je v stoodstotni lasti države. Ker je dan pred skupščino odstopil tudi član nadzornega sveta Tomaž Orešič, delničarji o njunem odpoklicu niso glasovali.

So pa na predlog SDH izglasovali novi imeni, in sicer Cirila Pucka, ki je že sedel v nadzornem svetu Elektra Maribor, in Jureta Bočka iz Velenja. Spomnimo, daje SDH v nadzorni svet lani že imenoval dva nova nadzornika, Sama Logarja, ki mu tudi predseduje, in Marijo Šeme, zaposleno v SDH. Pucko je poslovanje Elektra Maribor že nadziral v letih 2014 in 2018 v BSP Energetski borzi kot vodja tržnih raziskav. Javnosti pa je najbolj znan kot poslanec državnega zbora v letih od 1992 do 2004, ko je leta 1996 prestopil iz tedanje stranke SKD v Drnovškovo LDS in mu tako omogočil mandatarstvo. Danes Pucko politično gravitira h Gibanju Svoboda. Boček pa je od leta 2009 zaposlen kot tehnični direktor v velenjskem podjetju Adesco.

Delničarji za bolj aktivno vlogo pri obvladovanju terjatev

Niso pa izglasovali predloga manjšinskih delničarjev o povečanju osnovnega kapitala za največ pet milijonov evrov. Konec leta 2021 je namreč znašal dolg Sistemskega operaterja elektrodistribucijskega omrežja (SODO), ki ga vodi Stanislav Vojsk, iz naslova omrežnin do Elektra Maribor že 12,5 milijona evrov, podatka za konec leta 2022 pa uprava, ki ji predseduje Jože Hebar, še nima in bo znan po obračunu regulatornega leta 2022. Je pa znana ocena, po kateri naj bi Elektro Maribor zaradi znižanje omrežnine kot posledice ukrepa vlade za blaženje energetske draginje prebivalstva in gospodarstva imel za okoli 15,4 milijona evrov nižje prihodke. Zaradi tega je prišlo tudi do kršenja nekaterih finančnih zavez do Evropske investicijske banke (EIB), o čemer so jih pravočasno obvestili in dosegli sprejemljiv dogovor. Predstavnike manjšinskih delničarjev je zanimalo še, ali so uprava oziroma nadzorni organi pravno zaščitili interese družbe. Pojasnili so jim, da so sprožili pobudo za ustavno presojo, ki pa je bila zavržena s pojasnilom, da lahko vložijo upravni spor zoper odločbo Agencije za energijo šele po izdaji odločbe o spremembi regulatornega okvira za leto 2022, ki pa še ni bila izdana. Potem ko je zakon 31. maja lani prenehal veljati, pa mora SODO tožiti državo, elektrodistribucijska podjetja pa SODO, a se to še ni zgodilo. Rajko Stankovič, predsednik Društva Mali delničarji Slovenije, zato pričakuje bolj aktivno vlogo uprave in nadzornega sveta pri obvladovanju teh terjatev, in posledično, ali nadzorniki upravi Jožeta Hebarja še zaupajo vodenje družbe. Po zaslugi prodaje Energije plus lani pozitivno poslovanje

Delničarji prav tako niso izglasovali predloga razporeditve dela 1,7 milijona evrov nerazporejenega bilančnega dobička za dividende v višini 0,05 evra na delnico. Uprava je pojasnila, da bi predlagano izplačilo nerazporejenega dobička za dividende zmanjšalo financiranje investicij, ne bi pa ogrozilo likvidnosti družbe.

Na vprašanje manjšinskih delničarjev, ali drži, da je Elektro Maribor izplačal zaposlenim delovno uspešnost za leto 2022, uprava odgovarja, da ne, se pa je med razpravo razkrilo, da je bila izplačana akontacija v višini okoli pol milijona evrov. Poslovni rezultat za preteklo leto bo kljub temu pozitiven, a na račun knjiženja enkratnega finančnega dogodka ob prodaji 49-odstotnega deleža Elektra Maribor v

Energiji plus, sicer bi lahko mariborska elektrodistribucijska družba preteklo leto zaključila v rdečih številkah.

Na skupščini Elektra Maribor, ki jo je vodil odvetnik Stojan Zdolšek, so se delničarji seznanili z odstopom člana nadzornega sveta Sama Iršiča, ki po zakonodaji ne more biti član nadzornega sveta glede na to, da sedi v upravi Mariborske livarne, ki je v stoodstotni lasti države in odstopom člana nadzornega sveta Tomaža Orešiča, ki je to storil le en dan pred zasedanjem skupščino.

Maribor 07.02.2023

Seznanitev z odstopom dveh nadzornikov in izvolitev dveh novih članov nadzornega sveta

Po seznanitvi z odstopoma je skupščina na predlog SDH izglasovali dva nova nadzornika in sicer Cirila Pucka, ki je že sedel v nadzornem svetu Elektra Maribor, in Jureta Bočka iz Velenja. Pucko je poslovanje Elektra Maribor že nadziral v letih 2014 in 2018 v BSP Energetski borzi kot vodja tržnih raziskav. Javnosti pa je najbolj znan kot poslanec državnega zbora v letih od 1992 do 2004, ko je leta 1996 prestopil iz tedanje stranke SKD v Drnovškovo LDS in mu tako omogočil mandatarstvo. Danes Pucko politično gravitira h Gibanju Svoboda. Boček pa je od leta 2009 zaposlen kot tehnični direktor v velenjskem podjetju Adesco.

Dodatne dividende ne bo

Skupščina ni izglasovala predloga razporeditve dela 1,7 milijona evrov nerazporejenega bilančnega dobička za dividende v višini 0,05 evra na delnico. Uprava je pa pojasnila, da bi predlagano izplačilo nerazporejenega dobička za dividende zmanjšalo financiranje investicij, ne bi pa ogrozilo likvidnosti družbe.

Delničarji nismo uspeli s predlogom za dodatno dividendo in dokapitalizacijo zaradi dolga SODO

Skupščina tudi ni izglasovala predloga malih delničarjev o povečanju osnovnega kapitala za največ pet milijonov evrov zaradi dolga Sistemskega operaterja elektrodistribucijskega omrežja (SODO), ki je konec leta 2021 iz naslova omrežnin do Elektra Maribor že 12,5 milijona evrov, podatka za konec leta 2022 pa uprava, »še nima«??? in bo znan po obračunu regulatornega leta 2022.

Je pa znana ocena, po kateri naj bi Elektro Maribor zaradi znižanje omrežnine kot posledice ukrepa vlade za blaženje energetske draginje prebivalstva in gospodarstva imel za okoli 15,4 milijona evrov nižje prihodke.

Elektro Maribor je pravno varstvo začel šele v mesecu avgustu 2023 skupaj z drugimi EDP-ji, torej dva in pol meseca po prenehanju spornih določil in zaenkrat ni bil uspešen

Predsednik Uprave je povedal, da so sprožili pobudo za ustavno presojo v mesecu avgustu 2023, ki pa je bila zavržena s pojasnilom, da lahko vložijo upravni spor zoper odločbo Agencije za energijo šele po izdaji odločbe o spremembi regulatornega okvira za leto 2022, ki pa še ni bila izdana. Potem ko je zakon 31. maja lani prenehal veljati, pa mora SODO tožiti državo, elektrodistribucijska podjetja pa SODO, a se to še ni zgodilo. 

Elektro Maribor izplačala akontacijo delovne uspešnosti

Medij: VEČER Avtorji: Srečko Klapš Teme:  mali delničarji Datum: Petek, 1. julija 2022 Stran: 6

ENERGETIKA 

Dividende, razrešnica in nova nadzornika

Na skupščini Elektra Maribor večinski lastnik SDH ni izglasoval večine vsebinskih sklepov, ki sta jih predlagala uprava in nadzorni svet

Skupščina delničarjev Elektra Maribor je, po dveh objavljenih sklicih, včeraj postregla še z dodatnimi predlogi in preobrati na skupščini. Na predlog največjega, okoli 8o-odstotnega delničarja, Republike Slovenije, z njenim premoženjem pa upravlja Slovenski državni holding (SDH), tako ni bila izglasovana večina vsebinskih sklepov, ki sta jih predlagala uprava, ki jo od novembra lani vodi Jože Hebar, in nadzorni svet te mariborske elektrodistribucijske družbe.

Delničarjem Elektra Maribor dva milijona evrov dividend

Gremo po vrsti: kljub obširni utemeljitvi uprave, da lanskega bilančnega dobička v višini 3,66 milijona evrov ne izplača za dividende, je bil sprejet predlog SDH, da se bilančni dobiček v višini dobrih dveh milijonov evrov uporabi za izplačilo dividend, preostanek v znesku 1,7 milijona evrov pa ostane nerazporejen.

Prav tako je SDH z nasprotnim predlogom preglasoval dodatno točko dnevnega reda, ki jo je uprava na predlog nadzornega sveta vnesla v drugi sklic skupščine, objavljen konec maja, da nekdanjemu predsedniku uprave Borisu Soviču ne podelijo razrešnice, ker ga je nadzorni svet razrešil iz krivdnih razlogov. Delničarji so namreč izglasovali razrešnico za delo uprave v celotnem preteklem letu, torej tako Soviču kot Hebarju. Naj ob tem spomnimo, da je predsednik nadzornega sveta Samo Iršič lani novembra za Večer v izjavi za medije dejal, da so Soviča razrešili iz poslovnih razlogov. Boris Sovič, ki je v sodnem sporu z nekdanjim delodajalcem, ni želel komentirati te točke dnevnega reda. Je pa bil negativno presenečen nad sestavo gradiva za skupščino delničarjev.

Nova nadzornika Marija Šeme in Samo Logar

Hladni tuš je doživel tudi predlog nadzornega sveta, v katerem sta le Samo Iršič in Tomaž Orešič, saj je Drago Štefe letos januarja odstopil, Jože Hebar pa je po razrešitvi Soviča prevzel vodenje Elektra Maribor, da na njuni mesti imenujejo Francija Miheliča in Mateja Šretla. Mihelič je lani odstopil kot nadzornik Pošte Slovenije iz kvote NSi, Šretl pa je leta 2018 na lokalnih volitvah kandidiral za SDS v Ločah in ni bil izvoljen. Na predlog SDH so delničarji za nova nadzornika imenovali Marijo Šeme, upravljavko premoženja v SDH, in Sama Logarja, ki je zadnja leta deloval v nadzornem svetu Elektra Gorenjske. Ali imenovanje omenjenih pomeni tudi spremembe pri vodenju nadzornega sveta oziroma morebitne spremembe v upravi družbe, pa bo pokazal čas.

Zahtevo malih delničarjev za razširitev dnevnega reda skupščine z dodatno točko, predlogom razrešitve nadzornikov Iršiča in Orešiča ter njuno ponovno imenovanje z začetkom mandata 30. junija 2022, pa so predlagatelji umaknili, ker zanjo ni bilo dovolj podpore. Prav tako niso bile izglasovane nekatere njihove zahteve statutarnih sprememb in pridobivanja lastnih delnic družbe.

Lani z 11,7 milijona evrov dobička

Elektro Maribor je imel lani ob okoli 90 milijonih evrov prihodkov 11,7 milijona evrov čistega dobička, kar je za 1,2 milijona evrov več kot preteklo leto. Konec lanskega leta so imeli 221 tisoč odjemalcev priključenih na distribucijsko omrežje in 770 zaposlenih. Distribuirali so 2314 gigavatnih ur električne energije, kar je za dobrih pet odstotkov več kot leto prej in največ do zdaj. V sistem naprednega merjenja je vključenih že 99,5 odstotka vseh merilnih mest, v omrežju je več kot polovica podzemnih vodov in 72 odstotkov izoliranih vodov. Konec leta 2021 je bilo na distribucijsko omrežje Elektra Maribor priključenih 5412 proizvodnih virov, kar je za tretjino več kot leto pred tem. Lani so izdali za 43 odstotkov več soglasij za priključitev malih proizvodnih virov. Za investicije pa so namenih 33 milijonov evrov, prav tako največ do zdaj. 

SDH zamenjal nadzornike Pošte Slovenije

Slovenski državni holding (SDH) je na sredini skupščini Pošte Slovenije zamenjal tri od petih predstavnikov kapitala, ki sedijo v nadzornem svetu. Odpoklic je pojasnil z izgubo zaupanja lastnika, potem ko je bila opravljena revizija imenovanja Tomaža Kokota za generalnega direktorja družbe. Z včerajšnjim dnem tako z mesta članov nadzornega sveta odhajajo Ervin Renko, Igor Škrinjar in Niko Samec. Imenovani so bili že trije novi člani, ki jim bo danes začel teči štiriletni mandat. Za nove predstavnike kapitala je SDH imenoval Domna Trobca, Barbaro Nose in Barbaro Cerovšek Zupančič.

Delničarji družbe Elektro Maribor d. d. so se 30. junija 2022 sestali na 28. redni seji skupščine družbe, kjer je bilo zastopanega 87,75 % osnovnega kapitala. Društvo MDS je zastopalo nekaj manj kot 3 % na skupščini prisotnega kapitala.

Maribor, 30.06.2022

Poslovanje v letu 2021

Skupščina se je seznanila z revidiranim letnim poročilom in konsolidiranim letnim poročilom družbe za leto 2021 z mnenjem revizorja in s pisnim poročilom nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi revidiranega letnega poročila in revidiranega konsolidiranega letnega poročila družbe za leto 2021 ter s prejemki članov vodenja in nadzora, ki so jih za opravljanje nalog v družbi prejeli v letu 2021.

Poslovno leto 2021 je družba Elektro Maribor d. d. zaključila s čistimi dobičkom v višini 11,7 mio EUR, kar je za 1,2 mio EUR več kot preteklo leto, in čistim poslovnim izidom v višini 9,2 mio EUR. Družba je imela konec leta 2021 16.986 km elektrodistribucijskega omrežja, 221.268 odjemalcev priključenih na distribucijsko omrežje in 770 zaposlenih. Distribuirali so 2.314 GWh električne energije, kar je za 5,3 % več kot leto prej in največ doslej. V sistem naprednega merjenja je vključenih že 99,5 % vseh merilnih mest. Vsako leto povečajo robustnost omrežja.

V letu 2021 je bilo tako v celotnem omrežju že več kot 53 % podzemnih vodov in 72 % izoliranih vodov. Konec leta 2021 je bilo na distribucijsko omrežje družbe priključeno že 5.412 proizvodnih virov, kar je 32 % več kot leto pred tem. V letu 2021 se je nadaljeval izrazit trend povečevanja števila vlog za izdajo soglasja za priključitev za proizvodne naprave, predvsem naprav za samooskrbo. V letu 2021 so izdali za 43 % več soglasij za priključitev kot leto prej. Vrednost investicijskih vlaganj je znašala 33,1 mio EUR, kar je za 5 % več glede na preteklo leto in največ doslej.

Delničarjem 6 centov dividende, uprava in nadzorni svet z razrešnico

Sprejet je bil predlog SDH, da se bilančni dobiček v višini 3.691.881,94 evra uporabi tako, da se del v znesku 2.000.718,12 uporabi za izplačilo dividend, preostanek v višini 1.691.163,82 pa ostane nerazporejen.

Skupščina je podelila razrešnico upravi in nadzornemu svetu družbe za poslovno leto 2021.

Imenovan revizor

Za pooblaščeno revizijsko družbo za poslovna leta od 2022 do vključno 2026 je bila imenovana družba BDO Revizija d.o.o.

Skupščina se je seznanila, da dvema članoma nadzornega sveta, predstavnikoma zaposlenih, 14.7.2022 poteče mandat.

Skupščina izvolila dva nova člana nadzornega sveta 

Skupščina je izvolila dva nova člana nadzornega sveta, predstavnika delničarjev, Marijo Šeme, MBA, in mag. Sama Logarja.

Letno poročilo družbe: https://www.elektro-maribor.si/o-podjetju/za-delničarje/letna-poročila/.

Društvo Mali delničarji Slovenije ( v nadaljevanju Društvo MDS) je danes na Upravo Elektro Celje, Elektro Maribor in Elektro Primorska naslovil nasprotni predlog za skupščino delničarjev s katerimi predlaga, da delničarjem izplača skoraj celotni bilančni dobiček poslovnega leta 2021. Tako predlaga, da za dividende v Elektro Celje namenijo 0,1884 EUR, v Elektro Maribor 0,11 EUR in v Elektro Primorska 0,24 EUR dividende na delnico.

Ljubljana, 26. maj 2022

Vse uprava so podale predlog o nedelitvi bilančnega dobička  

ELEKTRO CELJE – predlog Društva MDS, da se za dividende nameni 0,1884 EUR

Uprava Elektro Celje je sklicala 28. skupščino delničarjev Elektro Celje d.d., ki bo 29. junija 2022 in predlagala, da bilančni dobiček, ugotovljen na dan 31. 12. 2021, ki znaša 4.410.425,934 EUR ostane nerazporejen. Zato je Društvo podalo nasprotni predlog s katerim predlaga, da se bilančni dobiček, ugotovljen na dan 31. 12. 2021 znaša 4.410.425,934 EUR se uporabi za naslednje namene:

• del bilančnega dobička v znesku 4.409.064,84 EUR se uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 0,1884 EUR na delnico, (skupaj za 23.858.576 delnic), pri čemer 333.849 lastnih delnic ni upravičeno do dividende.
• preostali del bilančnega dobička v znesku 1.361,09 EUR se prenese v poslovno leto 2022, kot preneseni dobiček.

Družba bo izplačala dividende dne 29. 07. 2022 in sicer delničarjem, vpisanim pri KDD na dan 20. 7. 2022.«

ELEKTRO MARIBOR – predlog Društva MDS, da se za dividende nameni 0,11 EUR

Uprava Elektro Maribor  je sklicala 28. skupščino delničarjev Elektro Maribor d.d., ki bo 30. junija 2022 in predlagala, da bilančni dobiček, ugotovljen na dan 31. 12. 2021, ki znaša 3.691.881,94 ostane nerazporejen. Zato je Društvo podalo nasprotni predlog s katerim predlaga, da se bilančni dobiček, ugotovljen na dan 31. 12. 2021, ki znaša 3.691.881,94 EUR uporabi za naslednje namene:

• del bilančnega dobička v znesku 3.666.983,20 EUR se uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 0,11 EUR na delnico,  
• preostali del bilančnega dobička v znesku 23.898,72 EUR se prenese v poslovno leto 2022, kot preneseni dobiček.

Družba bo izplačala dividende dne 29. 07. 2022 in sicer delničarjem, vpisanim pri KDD na dan 20. 7. 2022.«

ELEKTRO PRIMORSKA – predlog Društva MDS, da se za dividende nameni 0,24 EUR

Uprava Elektro Primorska je sklicala 27. skupščino delničarjev Elektro Primorska d.d., ki bo 27. junija 2022 in predlagala, da bilančni dobiček, ugotovljen na dan 31. 12. 2021,  ki znaša 4.518.431,00 EUR ostane nerazporejen. Zato je Društvo podalo nasprotni predlog s katerim predlaga, da se bilančni dobiček, ugotovljen na dan 31. 12. 2021, ki znaša 4.518.431,00 EUR uporabi za naslednje namene:

• del bilančnega dobička v znesku 4.508.135,52 EUR se uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 0,24 EUR na delnico,  
• preostali del bilančnega dobička v znesku 10.295,48 EUR se prenese v poslovno leto 2022, kot preneseni dobiček.

Družba bo izplačala dividende dne 29. 07. 2022 in sicer delničarjem, vpisanim pri KDD na dan 20. 7. 2022.«

Obrazložitev nasprotnih predlogov:

V  vseh obrazložitvah je Društvo MDS zapisalo, da odločamo o bilančnem dobičku poslovnega leta 2021 in izpad prihodka iz omrežnine vpiva na poslovni rezultat leta 2022. Ker je namen delniške družbe ustvarjanje dodane vrednosti za družbo in njene deležnike, le ti pa imajo tudi zakonsko pravico, da participirajo pri morebitnem bilančnem dobičku so predlogi Društva MDS utemeljeni, še zlasti, saj je udeležba delničarja na dobičku temeljna premoženjska pravica, ki jo ima delničar in tudi najpomembnejši razlog, da je delničar sploh delničar.

Kdo bo nadomestil škodo EDP-jem zaradi opredvolilnih bonbončkov

Medij: Žurnal24  Avtorji: Janez Zalaznik Teme:  EDP, mali delničarji Datum: Četrtek, 17. marec 2022

Pa smo izvedeli, koliko v resnici stane elektrika.

Prejšnji mesec smo morali plačati sto evrov elektrike, ta mesec pa le 35 evrov, nas je opozoril bralec. Februarja so imeli zaradi krajšega meseca in počitnic sicer nekaj nižjo porabo kot januarja, a višjo kot septembra, ko je bil račun za elektriko približno 75 evrov. Pri enem sodelavcu se je račun za elektriko v hiši znižal s 117 na 43 evrov, pri drugem, ki živi v stanovanju, pa z 42 na 18 evrov.

Nižji računi so posledica zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov. Z njim so vlada in poslanci za tri mesece ukinili plačevanje obračunske moči, omrežnin in dodatkov za podporo proizvodnji energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije.

Povedano bolj bo po domače, na računu je ostala samo elektrika, ki je le približno tretjina mesečnega računa za elektriko. O tem smo že večkrat poročali, a je tokrat to precej bolj jasno.

Še dva izjemno nizka računa, potem pa morda poračun za nazaj

Zakon velja od 1. februarja do 30. aprila, kar pomeni, da boste dobili še dva izjemno nizka računa, zadnjega v začetku maja za april.

Ni sicer povsem izključeno, da boste morali razliko vračati. Društvo Mali delničarji Slovenije je namreč vložilo zahtevo za presojo ustavnosti zakona. V podjetjih, ki skrbijo za distribucijsko omrežje (Elektro Ljubljana, Maribor, Celje, Primorska in Gorenjska) imajo namreč mali delničarji petino delnic, vlada pa je tem podjetjem z zakonom odvzela trimesečne prihodke iz omrežnin. Mali delničarji menijo, da je vlada s tem neupravičeno posegla v njihovo lastninsko pravico.

"Če ustavno sodišče zakon razveljavi, odpade podlaga za nezaračunavanje omrežnin in dodatkov. To je pravni vidik, kako bi se to rešilo, pa je politično vprašanje, to ni moje področje, a gotovo najmanj zaželen način je poračun na računih za elektriko v prihodnjih letih, možno je te neplačane omrežnine in prispevke poravnati iz proračuna ali iz sklada za okrevanje po covidu," nam je povedal odvetnik Aleš Kaluža, ki je v imenu društva malih delničarjev vložil ustavno presojo. Na vprašanje, kako ocenjuje možnost uspeha pa je dejal, da ustavne presoje ne bi vlagali, če ne bi ocenili, da z njo nimajo možnosti uspeha. 

Podjetja ostala brez trimesečnih prihodkov

Brez trimesečnih prihodkov od priključne moči in omrežnin bodo ostali Eles ter zgoraj omenjena elektrodistribucijska podjetja. Samo za Eles to letos pomeni med 23 in 24 milijonov evrov manj prihodkov, skupaj za vse operaterje pa več kot sto milijonov evrov.

Nekateri opozarjajo, da je ukrep prekomeren. Če bi namreč želeli omiliti posledice visokih cen elektrike, bi bilo dovolj, da bi imeli enak račun kot pred podražitvami, ne pa pol ali celo dve tretjini nižji.