ELEKTRO Podjetja

Na današnji 28. seji skupščine Elektra Celje, d. d. so se delničarji seznanili z revidiranim letnim poročilom družbe za poslovno leto 2022 z mnenjem revizorja; pisnim poročilom nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi revidiranega letnega poročila družbe Elektro Celje, d.d., za poslovno leto 2022 ter s poročilom o prejemkih članov organov vodenja in nadzora. Na skupščini delničarjev Elektra Celje je bilo prisotnega 89,3 odstotkov zastopanega kapitala družbe, predsednik Društva MDS Rajko Stanković je zastopal 699.782 delnic oz. 3,31 % zastopanega kapitala na skupščini.

Celje, 31.08.2023

Delničarji so se seznanili z bilančno izgubo v višini 2.023.698,00 ER v poslovnem letu 2022 in podelili razrešnico upravi in nadzornemu svetu družbe za opravljeno delo v poslovnem letu 2022.

Skupščina se je seznanila s potekom štiri letnega mandata članov nadzornega sveta, predstavnikov zaposlenih in seznanila z izvolitvijo novih članov nadzornega sveta predstavnikov zaposlenih. Skupščina je imenovala tudi nove člane nadzornega sveta, predstavnike delničarjev.

Poslovanje družbe v letu 2022 je bilo močno zaznamovano s sprejetim Zakonom o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov (ZUOPVCE). Kljub izvedenim ukrepom za obvladovanje posledic interventnega zakona je družba poslovno leto zaključila z negativnim poslovnim izidom v višini 4.226.339 EUR. Bilančna izguba za poslovno leto znaša 2.023.698 EUR in ostane nepokrita.

Knjigovodske vrednost delnice ECEG je na dan 31.12.2022 znašala 9,45 EUR.

Delničarji so odločali tudi o razrešnici upravi in nadzornemu svetu in s tem potrdili in odobrili delo uprave in nadzornega sveta v poslovnem letu 2022.

Skupščina se je seznanila, da je dne 17. 9. 2022 potekel štiri letni mandat članoma nadzornega sveta,  predstavnikoma delavcev g. Miranu Ajdniku in g. Janku Času. Svet delavcev je za štiri letno mandatno obdobje izvolil v nadzorni svet predstavnika zaposlenih g. Andreasa Repšeta z dne 18. 9. 2022, ki mu je z dne 23. 11. 2022 mandat na osnovi odstopne izjave prenehal. Svet delavcev je za štiri letno mandatno obdobje izvolil v nadzorni svet predstavnika zaposlenih g. Jožeta Mravlaka z dne 18. 9. 2022 in g. Mateja Coklina z dne 5. 12. 2022.

Na današnji skupščini so delničarji na predlog Slovenskega državnega holdinga, d. d. izglasovali predčasni odpoklic članov nadzornega sveta g. Boštjana Leskovarja, g. Dejana Žoharja in g. Marijana Papeža in za mandatno obdobje 4 let, s pričetkom mandata 1. 9. 2023, za člane nadzornega sveta izvolili g. Marjana Strnada, g. Klemna Srno in go. Simono Felser.

Delničarji družbe Elektro Maribor so se danes sestali na 30. redni seji skupščine družbe, udeležba je bila nekaj več kot 86 %. Skupščina se je seznanili z revidiranim letnim poročilom in konsolidiranim letnim poročilom družbe in skupine za leto 2022. Predsednik Društva MDS Rajko Stanković je zastopal 1,63 % na skupščini prisotnega kapitala oz. 469.916 delnic.

Maribor, 25.08.2023

Seznanitev z rezultati leta 2022, nadzorni svet z razrešnico za poslovno leto 2022

Skupščina se je seznanila z revidiranim letnim poročilom in konsolidiranim letnim poročilom družbe in skupine za leto 2022 z mnenjem revizorja in s pisnim poročilom nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi revidiranega letnega poročila družbe Elektro Maribor d.d. in skupine Elektro Maribor za poslovno leto 2022 ter s prejemki članov vodenja in nadzora, ki so jih za opravljanje nalog v družbi prejeli v letu 2022.

Kljub dobičku delničarji brez dividende, najavljena izpodbojna tožba

Družba Elektro Maribor, ki je imela 765 zaposlenih konec leta 2022 in je poslovno leto 2022 zaključila uspešno, s čistim poslovnim izidom v višini 4,1 milijonov evrov. Čisti poslovni izid skupine Elektro Maribor je znašal 5,9 milijonov evrov. Vrednost investicijskih vlaganj je znašala 28,8 milijonov evra. Na skupščini ni bil izglasovan predlog, da se bilančni dobiček v višini 3.001.077,18 evrov deli za izplačilo dividend, tako da dobiček ostaja v družb, ker je proti temu predlogu glasoval večinski delničar SDH v imenu Republike Slovenije in KAD-a in s tem zavrnil predlagani sklep z 93,87 % večino. Ker delitev dobička v obliki dividend ni bila izglasovana, je bila najavljena izpodbojna tožba s strani manjšinskega delničarja Elektro Maribor d.d.

ZUOPVCE družbi Elektro Maribor odnesel 16 milijonov prihodkov

Na poslovni izid je negativno vplival trimesečni izpad prihodkov družbe v višini 16 mio EUR, ki je bil posledica Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov (ZUOPVCE). Zakon o nujnih ukrepih je zelo omejil finančna sredstva, ki so jih načrtovali za vlaganja v krepitev omrežja. V predstavitvi so na skupščini tudi povedali, da je družba Elektro Maribor d.d. skupaj z drugimi 4 EDP vložila zahtevo za presojo ustavnosti ZUOPVEC že lani, ki pa je bila 20. septembra 2022 s strani US RS zavržena. Sedaj pa so v Elektro Maribor d.d. skupaj z ostalimi 4 EDP vložili predlog za mirno rešitev spora pred Državno odvetništvo (podobno ko je to storil Petrol). V kolikor ne bodo uspešni, pa so izpostavili, da bo EDP-ji uporabili vsa razpoložljiva pravna sredstva za zaščito interesov družbe in njenih delničarjev za povračilo izpadlih prihodkov iz naslova ZUOPVCE. Pozitivno je na poslovni izid vplival zaključen postopek prodaje poslovnih deležev v višini 51 odstotkov v hčerinski družbi Energija plus d.o.o.

Priključna moč odjemalcev največja doslej

Konec leta 2022 je imela družba 17.124 kilometrov elektrodistribucijskega omrežja, od tega več kot 55 odstotkov podzemnih vodov in 74 odstotkov izoliranih vodov. Število uporabnikov priključenih na distribucijsko omrežje je konec leta 2022 znašalo 224.450. Priključna moč odjemalcev je bila največja doslej in je znašala 3.315 MW, kar je za 44 MW več kot v preteklem letu. Distribuirali so 2.282 GWh električne energije, kar je za 1,4 odstotka manj kot leto prej. Konec leta 2022 je bilo na distribucijsko omrežje družbe priključenih že 8.667 proizvodnih virov, kar je 59 odstotkov več kot leto pred tem. V letu 2022 se je nadaljeval izrazit trend povečevanja števila vlog za izdajo soglasja za priključitev za proizvodne naprave, predvsem naprav za samooskrbo. V letu 2022 so izdali 5.800 soglasij za priključitev samooskrbnih elektrarn, kar je za 101 odstotkov več kot leto prej.

Zakon o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi visokih cen energentov (interventni zakon) je v letu 2022 Skupini Elektro Gorenjska onemogočil nadaljevanje pozitivnega trenda rasti in omejil izvajanje prepotrebnih naložbenih načrtov. Družba Elektro Gorenjska, d. d., je poslovno leto 2022 tako zaključila z negativnim rezultatom, hčerinska družba Gorenjske elektrarne je izkazala pozitivno poslovanje. 

Na današnji, 30. redni seji skupščine delničarjev Elektra Gorenjska, ki je potekala na sedežu družbe, je bilo prisotno 85,75 odstotkov zastopanega kapitala družbe.

Na današnji 30. skupščini delničarjev so se delničarji seznanili z letnim poročilom in dejstvom, da je čista izguba poslovnega leta 2022 1.899.658,66 EUR, bilančna izguba pa 510.732,37 EUR, seznanili so se s prejemki organov vodenja in nadzora, podelili so razrešnice Upravi in Nadzornemu svetu (NS), in izbirali revizorja za obdobje 3 let, Prav tako so se seznanitev z dvema novima članoma predstavnikoma delavcev v nadzornem svetu in odpoklicu dveh članov NS predstavnikov kapitala in imenovanje dveh novih članov NS predstavnikov kapitala za naslednja 4 leta.

Kranj, 24.08.2023

Ključni poudarki delovanja v letu 2022 – povzeto iz letnega poročila Elektro Gorenjska za 2022

Poslovanje v letu 2022 Poslovanje družb v Skupini Elektro Gorenjska v letu 2022 lahko ocenimo kot pričakovano, a ne v skladu z načrti. Zaradi zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic, ki je bil sprejet kot odgovor na vpliv visokih cen energentov, so se naši prihodki družbe Elektro Gorenjska znižali za 9,9 mio €, kar je približno četrtina naših celoletnih prihodkov. Nenačrtovan ukrep je korenito spremenil naše finančne in naložbene načrte ter pomembno posegel v naše zmožnosti priključevanja novih uporabnikov v distribucijsko omrežje. Skupaj z ostalimi elektrodistribucijskimi družbami si že od sprejetja zakona zelo prizadevamo za povračilo izpada prihodkov. Preučili in izvedli bomo vse možne aktivnosti za povračilo nastale škode. Prvotni investicijski načrt družbe Elektro Gorenjska, ki je znašal 21 mio €, smo bili primorani znižati za 9 mio €. Zmanjšanje razpoložljivih investicijskih sredstev smo uspeli delno nadomestiti s sredstvi od prodaje preostanka naložbe v družbi ECE. Končna vrednost investicij v družbi Elektro Gorenjska je tako v letu 2022 znašala 14,8 mio €, kar je vsekakor premalo, da bi lahko zagotavljali nemoteno priključevanje MFE v potrebnem obsegu. Investicije v celotni Skupini Elektro Gorenjska so znašale 18, 5 mio €. Družba Elektro Gorenjska je leto 2022 zaključila z 1,9 mio € čiste izgube, Skupina Elektro Gorenjska pa z 248 tisoč € čistega dobička.

Knjigovodska vrednost delnice na dan 21.12.2023 je 9,64 €.

Naložbe za zanesljivo in kakovostno oskrbo

Družba Elektro Gorenjska je zadnjih pet let v omrežje investirala povprečno 16 mio € na leto. Glede na strateške dokumente in glede na dejanske potrebe uporabnikov bo treba v prihodnjih petih letih investicije v omrežje najmanj potrojiti. Ocenjujemo, da bomo morali v letu 2027 v omrežje vložiti že kar 55 mio €, če želi omogočiti in spodbuditi trajnostni prehod. Kako zagotoviti takšen obseg sredstev, bo v prihodnjih letih ne samo izziv Elektra Gorenjska, temveč izziv vseh deležnikov, od države kot zakonodajalca in lastnika, pa do regulatorja, ki regulira našo dejavnost. Nenazadnje bo trajnostni prehod izziv tudi za nas uporabnike, ki bomo morali plačati politiko brezogljične družbe.

Imenovanje pooblaščenega revizorja za poslovna leta 2023 - 2025

Skupščina je sprejela sklep, da se za revidiranje računovodskih izkazov in letnega poročila Elektro Gorenjska, d.d. in konsolidiranih računovodskih izkazov in letnega poročila Skupine Elektro Gorenjska za poslovna leta 2023 - 2025 se imenuje BDO Revizija d.o.o., Družba za revidiranje, Cesta v Mestni log 1, 1000 Ljubljana.

Novi člani nadzornega sveta – predstavniki delavcev

Novi člani nadzornega sveta Svet delavcev je dne 29. 6. 2023 sprejel sklep, da se za predstavnika delavcev v nadzorni svet družbe za čas od 9. 8. 2023 do 9. 8. 2027 izvolita: - g. Borut Jereb in - g. David Gogala.

Skupščina je odpoklicala dva člana nadzornega sveta - predstavnika kapitala

Skupščina je soglasno potrdila odpoklic z dnem 24. 08. 2023 za sledeče člane nadzornega sveta družbe, predstavnike delničarjev in sicer: g. Rudolfa Ogrinca in g. Gregorja Tomšeta. Zahtevo za njun odpoklic je kot razširitev podal SDH.

Skupščina je izvolila dva nova člana nadzornega sveta - predstavnika kapitala

Skupščina je za nova člane nadzornega sveta družbe, predstavnike delničarjev za mandatno obdobje 4 let s pričetkom mandata 25. 08. 2023 izvolila g. Franjo Curanović in g. Rajko Stanković.

Na današnji 30. redni seji skupščine Elektra Ljubljana so se delničarji seznanili z revidiranim letnim poročilom družbe za leto 2022 z mnenjem revizorja, pisnim poročilom nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi letnega poročila družbe za leto 2022 ter prejemki uprave in članov nadzornega sveta, ki so jih za opravljanje nalog v družbi prejeli v letu 2022. Članom nadzornega sveta, ki so v letu 2022 opravljali to funkcijo in so na tej funkciji v času odločanja skupščine, so podelili razrešnico za opravljeno delo v preteklem letu. Na seji skupščine delničarjev Elektra Ljubljana je bilo prisotnih 87,06 odstotkov zastopanega kapitala družbe.

Ljubljana, 26.06.2023

Preteklo leto izguba kot posledica negativnih učinkov Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov

Čisti poslovni izid, ugotovljen na dan 31. 12. 2022, je negativen v višini –6.899.651,31 EUR in je posledica sprejetega Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov (ZUOPVCE), kjer je družba izgubila 20,5 mio načrtovanih prihodkov. Nepokrito izgubo bo družba pokrila iz pozitivnih rezultatov v prihodnjih letih. Družba aktivno vodi vse pravne aktivnosti, da bi ta dolg od države dobila poravnan bodisi po poravnavi ali pa s tožbo. Finančni dolg Elektro Ljubljana je lani zrastel na 88 mio EUR in je večji za 11 mio EUR kot leto poprej. Foto: Miha Fras VIR: spletna stran Elektro Ljubljana.

Zeleni prehod družba planira povečati sredstev za investicije

Družba skladno s strategijo zelenega prehoda namerava že letos investicije iz planiranih 41 mio EUR povečati na 51 mio EUR predvsem za delo na nizko napetostnih in srednje napetostnih objektiv in s tem bi omogočili večje priključevanje OIV, delež zavrnjenih soglasij za priključitev OIV je lani znašal 25 %.

Dodatna sredstva za investicije nameravajo dobiti iz Načrta za okrevanje in odpornost, kjer je za ta namen predvidenih 40 mio EUR. 

Dodatno pa planirajo pridobiti sredstva iz projekta GreenSwitch.  Jedro tega projekta so investicije v primarno energetsko infrastrukturo. S tem bi omogočili maksimalni izkoristek omrežja in razvoj SmartGrids orodij, ki zajemajo različne tehnologije, platforme in funkcionalnosti v kombinaciji s hranilniki električne energije in visoko digitaliziranimi informacijskimi sistemi.

Dva nadzornika odstopila, dva na novo izvoljena

Delničarji so se seznanili z odstopom članov nadzornega sveta mag. Davida Skornška in mag. Urške Gašperlin. Za nova člana nadzornega sveta družbe je skupščina izvolila Marjanco Molan Zalokar in mag. Davida Klariča za štiriletno mandatno obdobje, ki začne teči z današnjim dnem.

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Srečko Klapš Teme:  Elektro Maribor Datum: Sobota, 25. marca 2023 VIR: TUKAJ Foto1: Igor Napast Foto 2: Sašo Bizjak

Foto1: Igor Napast

Nadzorni svet naj bi bil sredi tedna predsedniku uprave Jožetu Hebarju predlagal sporazumni odhod, sicer bi ga razrešili. Po prekinitvi seje nadzornikov naj bi bil Hebar odšel na bolniško.

V Elektru Maribor je bilo te dni naelektreno, nadzorniki, ki jim predseduje Samo Logar , so namreč v zadnjih treh dneh sestankovali kar dvakrat. Najprej so se sestali v sredo, ko po naših informacijah naj ne bi bili najbolj zadovoljni z gradivi in poročili o poslovanju. Predvsem pa so želeli razčistiti nejasnosti v povezavi z upravljanjem milijonskih terjatev do Sistemskega operaterje distribucijskega omrežja (Sodo), ki ga vodi Stanislav Vojsk, in z izplačili za uspešnost zaposlenim, ki jih je Hebarjeva uprava na skupščini delničarjev in tudi nadzornikom zanikala.

Posledično naj bi bili ti Hebarju ponudili predlog sporazumnega odhoda iz družbe, vendar ga Hebar naj ne bi bil sprejel oziroma se s tem dejstvom menda ni mogel sprijazniti. Zato naj bi bil v četrtek intenzivno lobiral v političnih krogih tudi okoli Gibanja Svoboda in SD. Do položaja prvega moža Elektra Maribor je sicer prišel s pomočjo Nove Slovenije, potem ko je kot predsednik nadzornikov Elektra razrešil dolgoletnega predsednika uprave Borisa Soviča.

Jože Hebar, predsednik uprave Elektra Maribor, ima na mizi predlog nadzornikov o sporazumnem odhodu iz družbe.  Foto 2: Sašo Bizjak

Ga je rešila bolniška?

Že danes dopoldne smo preko službe za odnose z javnostmi skušali preveriti, ali seja nadzornega sveta poteka, a nam na pisna in telefonska vprašanja tega niso mogli potrditi. Potem ko smo se po svojih virih prepričali, da je seja nadzornikov v Mariboru vendarle bila in da se je zaključila malo po 13. uri, smo popoldne prejeli še skopo pisno sporočilo: "Nadzorni svet družbe Elektro Maribor je na današnji seji obravnaval točke skladno s sprejetim dnevnim redom." Po naših informacijah se je seja nadzornikov zaključila, Hebarja pa še niso razrešili. Glede na to, da naj bi bil Hebar na bolniški, ga nadzorniki ne bi mogli razrešiti brez njegove prisotnosti, lahko bi mu samo odvzeli pooblastila za poslovodenje družbe. Morda je bil Hebar pri lobiranju okoli Svobode celo uspešen, saj naj bi se politični kadroviki razdelili v dve liniji - na eni naj bi bila minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer in prvi nadzornik Elektra Maribor Logar, na drugi pa tisti, ki bi vendarle še zaupali Hebarju. Za komentar smo danes skušali priklicati tudi Hebarja, a se na naš klic ni odzval.

7,1 milijona evrov je Sodo do 8. marca plačal Elektru Maribor od 13,5 milijona evrov terjatev.

Da se Hebarju maje stolček, je bilo jasno že po zadnji skupščini delničarjev, ki je bila v začetku februarja, ko sta oba njemu naklonjena nadzornika Samo Iršič in Tomaž Orešič odstopila, še preden bi ju na predlog manjšinskih delničarjev razrešili. Na njuno mesto je Slovenski državni holding imenoval Cirila Pucka in Jureta Bočka . Oba sta mandat prevzela 8. februarja, poleg Sama Logarja je nadzornica predstavnica kapitala še Marija Šeme (zaposlena je v SDH), medtem ko zaposlene predstavljata Alan Ciglarič in Miran Arnuš .

Buren Hebarjev mandat

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Srečko Klapš Teme:  mali delničarji Datum: Četrtek, 9. februar 2023 Stran: 6

Na skupščini Elektra Maribor so za nova nadzornika potrdili Cirila Pucka in Jureta Bočka

Na torkovi skupščini Elektra Maribor, ki jo je vodil odvetnik Stojan Zdolšek, so se delničarji seznanili z odstopom člana nadzornega sveta Sama Iršiča, ki po zakonodaji ne more biti član nadzornega sveta glede na to, da sedi v upravi Mariborske livarne, ki je v stoodstotni lasti države. Ker je dan pred skupščino odstopil tudi član nadzornega sveta Tomaž Orešič, delničarji o njunem odpoklicu niso glasovali.

So pa na predlog SDH izglasovali novi imeni, in sicer Cirila Pucka, ki je že sedel v nadzornem svetu Elektra Maribor, in Jureta Bočka iz Velenja. Spomnimo, daje SDH v nadzorni svet lani že imenoval dva nova nadzornika, Sama Logarja, ki mu tudi predseduje, in Marijo Šeme, zaposleno v SDH. Pucko je poslovanje Elektra Maribor že nadziral v letih 2014 in 2018 v BSP Energetski borzi kot vodja tržnih raziskav. Javnosti pa je najbolj znan kot poslanec državnega zbora v letih od 1992 do 2004, ko je leta 1996 prestopil iz tedanje stranke SKD v Drnovškovo LDS in mu tako omogočil mandatarstvo. Danes Pucko politično gravitira h Gibanju Svoboda. Boček pa je od leta 2009 zaposlen kot tehnični direktor v velenjskem podjetju Adesco.

Delničarji za bolj aktivno vlogo pri obvladovanju terjatev

Niso pa izglasovali predloga manjšinskih delničarjev o povečanju osnovnega kapitala za največ pet milijonov evrov. Konec leta 2021 je namreč znašal dolg Sistemskega operaterja elektrodistribucijskega omrežja (SODO), ki ga vodi Stanislav Vojsk, iz naslova omrežnin do Elektra Maribor že 12,5 milijona evrov, podatka za konec leta 2022 pa uprava, ki ji predseduje Jože Hebar, še nima in bo znan po obračunu regulatornega leta 2022. Je pa znana ocena, po kateri naj bi Elektro Maribor zaradi znižanje omrežnine kot posledice ukrepa vlade za blaženje energetske draginje prebivalstva in gospodarstva imel za okoli 15,4 milijona evrov nižje prihodke. Zaradi tega je prišlo tudi do kršenja nekaterih finančnih zavez do Evropske investicijske banke (EIB), o čemer so jih pravočasno obvestili in dosegli sprejemljiv dogovor. Predstavnike manjšinskih delničarjev je zanimalo še, ali so uprava oziroma nadzorni organi pravno zaščitili interese družbe. Pojasnili so jim, da so sprožili pobudo za ustavno presojo, ki pa je bila zavržena s pojasnilom, da lahko vložijo upravni spor zoper odločbo Agencije za energijo šele po izdaji odločbe o spremembi regulatornega okvira za leto 2022, ki pa še ni bila izdana. Potem ko je zakon 31. maja lani prenehal veljati, pa mora SODO tožiti državo, elektrodistribucijska podjetja pa SODO, a se to še ni zgodilo. Rajko Stankovič, predsednik Društva Mali delničarji Slovenije, zato pričakuje bolj aktivno vlogo uprave in nadzornega sveta pri obvladovanju teh terjatev, in posledično, ali nadzorniki upravi Jožeta Hebarja še zaupajo vodenje družbe. Po zaslugi prodaje Energije plus lani pozitivno poslovanje

Delničarji prav tako niso izglasovali predloga razporeditve dela 1,7 milijona evrov nerazporejenega bilančnega dobička za dividende v višini 0,05 evra na delnico. Uprava je pojasnila, da bi predlagano izplačilo nerazporejenega dobička za dividende zmanjšalo financiranje investicij, ne bi pa ogrozilo likvidnosti družbe.

Na vprašanje manjšinskih delničarjev, ali drži, da je Elektro Maribor izplačal zaposlenim delovno uspešnost za leto 2022, uprava odgovarja, da ne, se pa je med razpravo razkrilo, da je bila izplačana akontacija v višini okoli pol milijona evrov. Poslovni rezultat za preteklo leto bo kljub temu pozitiven, a na račun knjiženja enkratnega finančnega dogodka ob prodaji 49-odstotnega deleža Elektra Maribor v

Energiji plus, sicer bi lahko mariborska elektrodistribucijska družba preteklo leto zaključila v rdečih številkah.

Na skupščini Elektra Maribor, ki jo je vodil odvetnik Stojan Zdolšek, so se delničarji seznanili z odstopom člana nadzornega sveta Sama Iršiča, ki po zakonodaji ne more biti član nadzornega sveta glede na to, da sedi v upravi Mariborske livarne, ki je v stoodstotni lasti države in odstopom člana nadzornega sveta Tomaža Orešiča, ki je to storil le en dan pred zasedanjem skupščino.

Maribor 07.02.2023

Seznanitev z odstopom dveh nadzornikov in izvolitev dveh novih članov nadzornega sveta

Po seznanitvi z odstopoma je skupščina na predlog SDH izglasovali dva nova nadzornika in sicer Cirila Pucka, ki je že sedel v nadzornem svetu Elektra Maribor, in Jureta Bočka iz Velenja. Pucko je poslovanje Elektra Maribor že nadziral v letih 2014 in 2018 v BSP Energetski borzi kot vodja tržnih raziskav. Javnosti pa je najbolj znan kot poslanec državnega zbora v letih od 1992 do 2004, ko je leta 1996 prestopil iz tedanje stranke SKD v Drnovškovo LDS in mu tako omogočil mandatarstvo. Danes Pucko politično gravitira h Gibanju Svoboda. Boček pa je od leta 2009 zaposlen kot tehnični direktor v velenjskem podjetju Adesco.

Dodatne dividende ne bo

Skupščina ni izglasovala predloga razporeditve dela 1,7 milijona evrov nerazporejenega bilančnega dobička za dividende v višini 0,05 evra na delnico. Uprava je pa pojasnila, da bi predlagano izplačilo nerazporejenega dobička za dividende zmanjšalo financiranje investicij, ne bi pa ogrozilo likvidnosti družbe.

Delničarji nismo uspeli s predlogom za dodatno dividendo in dokapitalizacijo zaradi dolga SODO

Skupščina tudi ni izglasovala predloga malih delničarjev o povečanju osnovnega kapitala za največ pet milijonov evrov zaradi dolga Sistemskega operaterja elektrodistribucijskega omrežja (SODO), ki je konec leta 2021 iz naslova omrežnin do Elektra Maribor že 12,5 milijona evrov, podatka za konec leta 2022 pa uprava, »še nima«??? in bo znan po obračunu regulatornega leta 2022.

Je pa znana ocena, po kateri naj bi Elektro Maribor zaradi znižanje omrežnine kot posledice ukrepa vlade za blaženje energetske draginje prebivalstva in gospodarstva imel za okoli 15,4 milijona evrov nižje prihodke.

Elektro Maribor je pravno varstvo začel šele v mesecu avgustu 2023 skupaj z drugimi EDP-ji, torej dva in pol meseca po prenehanju spornih določil in zaenkrat ni bil uspešen

Predsednik Uprave je povedal, da so sprožili pobudo za ustavno presojo v mesecu avgustu 2023, ki pa je bila zavržena s pojasnilom, da lahko vložijo upravni spor zoper odločbo Agencije za energijo šele po izdaji odločbe o spremembi regulatornega okvira za leto 2022, ki pa še ni bila izdana. Potem ko je zakon 31. maja lani prenehal veljati, pa mora SODO tožiti državo, elektrodistribucijska podjetja pa SODO, a se to še ni zgodilo. 

Elektro Maribor izplačala akontacijo delovne uspešnosti

Medij: Žurnal24  Avtorji: Janez Zalaznik Teme:  EDP, mali delničarji Datum: Četrtek, 17. marec 2022

Pa smo izvedeli, koliko v resnici stane elektrika.

Prejšnji mesec smo morali plačati sto evrov elektrike, ta mesec pa le 35 evrov, nas je opozoril bralec. Februarja so imeli zaradi krajšega meseca in počitnic sicer nekaj nižjo porabo kot januarja, a višjo kot septembra, ko je bil račun za elektriko približno 75 evrov. Pri enem sodelavcu se je račun za elektriko v hiši znižal s 117 na 43 evrov, pri drugem, ki živi v stanovanju, pa z 42 na 18 evrov.

Nižji računi so posledica zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov. Z njim so vlada in poslanci za tri mesece ukinili plačevanje obračunske moči, omrežnin in dodatkov za podporo proizvodnji energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije.

Povedano bolj bo po domače, na računu je ostala samo elektrika, ki je le približno tretjina mesečnega računa za elektriko. O tem smo že večkrat poročali, a je tokrat to precej bolj jasno.

Še dva izjemno nizka računa, potem pa morda poračun za nazaj

Zakon velja od 1. februarja do 30. aprila, kar pomeni, da boste dobili še dva izjemno nizka računa, zadnjega v začetku maja za april.

Ni sicer povsem izključeno, da boste morali razliko vračati. Društvo Mali delničarji Slovenije je namreč vložilo zahtevo za presojo ustavnosti zakona. V podjetjih, ki skrbijo za distribucijsko omrežje (Elektro Ljubljana, Maribor, Celje, Primorska in Gorenjska) imajo namreč mali delničarji petino delnic, vlada pa je tem podjetjem z zakonom odvzela trimesečne prihodke iz omrežnin. Mali delničarji menijo, da je vlada s tem neupravičeno posegla v njihovo lastninsko pravico.

"Če ustavno sodišče zakon razveljavi, odpade podlaga za nezaračunavanje omrežnin in dodatkov. To je pravni vidik, kako bi se to rešilo, pa je politično vprašanje, to ni moje področje, a gotovo najmanj zaželen način je poračun na računih za elektriko v prihodnjih letih, možno je te neplačane omrežnine in prispevke poravnati iz proračuna ali iz sklada za okrevanje po covidu," nam je povedal odvetnik Aleš Kaluža, ki je v imenu društva malih delničarjev vložil ustavno presojo. Na vprašanje, kako ocenjuje možnost uspeha pa je dejal, da ustavne presoje ne bi vlagali, če ne bi ocenili, da z njo nimajo možnosti uspeha. 

Podjetja ostala brez trimesečnih prihodkov

Brez trimesečnih prihodkov od priključne moči in omrežnin bodo ostali Eles ter zgoraj omenjena elektrodistribucijska podjetja. Samo za Eles to letos pomeni med 23 in 24 milijonov evrov manj prihodkov, skupaj za vse operaterje pa več kot sto milijonov evrov.

Nekateri opozarjajo, da je ukrep prekomeren. Če bi namreč želeli omiliti posledice visokih cen elektrike, bi bilo dovolj, da bi imeli enak račun kot pred podražitvami, ne pa pol ali celo dve tretjini nižji.

Medij: MMC RTV SLO, STA Avtorji: STA, Al. Ma. Teme:  Gospodarstvo, mali delničarji Datum: Četrtek, 10. marec 2022 ob 13:48

MDS: Vlada naj denar vzame drugje

Društvo malih delničarjev je vložilo pobudo za oceno ustavnosti zamrznitve plačevanja omrežnin. Predlagalo je začasno zadržanje ukrepa. Gre tudi za vprašanje vpliva ukrepa na elektrodistributerje.

Poslanci potrdili ukrepe za omilitev posledic visokih cen energentov. MDS za ustavno presojo.

Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) je uresničilo napoved in na ustavno sodišče vložilo pobudo za oceno ustavnosti četrtega člena zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov s predlogom za začasno zadržanje

Eden od ukrepov februarja sprejetega in v soboto uveljavljenega zakona je, da je za tri mesece zamrznjeno plačilo tarifnih postavk za distribucijskega in prenosnega operaterja za obračunsko moč in prevzeto delovno energijo za vse odjemne skupine ter donosnost elektrodistributerjev. Z drugimi besedami – uporabnikom na računih za elektriko tri mesece ne bo treba plačevati omrežnine, ki je prihodek elektrodistribucijskih podjetij.

MDS: Stroški elektrodistribucijskih podjetij se ne znižujejo

Kot poudarjajo v MDS-ju, nikakor ne nasprotujejo ukrepanju države za ublažitev posledic drage energije, ne strinjajo pa se s tem, da so prihodki iz omrežnin v vseh petih elektrodistribucijskih podjetij začasno znižani na nič evrov, medtem ko se stroški teh podjetij ne znižujejo.

Malim delničarjem, ki so 20,5-odstotni lastniki v omenjenih elektrodistributerjih, se zdi narobe, da država uporabnikom pomaga iz načrtovane donosnosti podjetij, ki po njihovih pojasnilih ni enaka dobičku, saj se iz nje na primer krijejo tudi stroški zadolževanja. Ne strinjajo se tudi s tem, da država to počne mimo zakonskih pravil, ki veljajo za korporativno upravljanje delniških družb, saj je vloga skupščine kot najvišjega organa podjetij zanemarjena.

Sporni pravni vidiki ukrepa

Nekdo mora omrežje vzdrževati in vanj tudi vlagati. Foto: BoBo

Kot opozarjajo, država s tem ukrepom blaži posledice visokih cen energije tudi mimo pravil, ki veljajo v EU-ju, in arbitrarno, saj agenciji za energijo, ki bi morala biti neodvisna in je začasnemu neobračunavanju omrežnin ostro nasprotovala, nalaga, kako naj odloča.

Poudarjajo tudi, da država to počne retroaktivno, saj naj bi agencija spremenila svoje izdane akte za letos, da gre za nedovoljeno državno pomoč in da je ukrep čezmeren, saj bo šla večina koristi dejansko velikim podjetjem, zaradi česar bo sredstev za tiste, ki jih res potrebujejo, bistveno manj.

Med nevarnostmi, ki jih prinaša zakonska rešitev, omenjajo, da bodo ogroženi redno vzdrževanje in nujne naložbe v distribucijsko omrežje, kar povečuje možnost izpadov elektrike oziroma nestabilnosti omrežja.

Zaradi izpada prihodkov iz omrežnine se bo po njihovem mnenju upočasnila ali začasno ustavila tudi zelena preobrazba, saj bo manj naložb v rabo obnovljivih virov energije, čas priklopa sistemov rabe obnovljivih virov v energetsko omrežje pa se bo v času, ko bi bilo treba zaradi dogajanja na energetskem trgu tovrstne naložbe okrepiti, še podaljšal. Zaradi zamud pri priklopih podjetjem grozijo tudi kazni, pravijo v MDS-ju, kjer negativne posledice vidijo še pri kazalnikih zadolženosti elektrodistribucijskih podjetij

Vrtovec o energetski pomoči: "Tri mesece izpada omrežnine ne bo ohromilo sistema"

MDS: Vlada naj denar vzame drugje

V društvu svarijo, da bo imel ta, po njihovem prepričanju nedomišljen ukrep, tudi finančne posledice za delavce v elektrodistribucijskih podjetjih, saj so njihove nagrade za uspešno delo vezane na poslovne rezultate in doseganje zastavljenih ciljev. Ker vsaj tri mesece ne bo naložb, lahko sledi tudi čakanje na delo ali kak drug ukrep, dodajajo.

Sicer predlagajo, da vlada sredstva za to začasno znižanje računov za elektriko zagotovi iz drugih virov, bodisi iz instrumenta EU-ja za okrevanje po koronski krizi, bodisi iz nerazporejenega dela državnega proračuna, ali pa iz podnebnega sklada.