GH Union

Medij: Finance Avtorji: Lipnik Karel,Bertoncelj Matej Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 20. 03. 2015 Stran: 10

STRATEGIJA UPRAVLJANJA NALOŽB DRŽAVE

Koliko je za upravljavce državnega portfelja vredna družba, ki ni vredna nič?

Če ste bili v zadnjih dveh letih solastnik podjetja, ki se ga je država znebila iz svojega portfelja, obstaja več kot 50-odstotna verjetnost, da ste svoj delež izgubili zaradi izbrisa ali stečaja.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 07. 06. 2014 Stran: 8

Holdingi

Vodenje ACH je včeraj prevzel direktor Autocommercea Rasto Oderlap, kar je bil očitno kompromisni dogovor med dolgoletnim generalnim direktorjem ACH Hermanom Rigelnikom in njegovo naslednico Sonjo Gole.

Sonja Gole je v včerajšnjih jutranjih urah znova prevzela vodenje ACH. A le za toliko časa, da je »v dobro družbe« in v zameno za svojo ohranitev na mestu direktorice Adrie Mobil odstopila.

Prva odločitev novoimenovanega nadzornega sveta ACH je bila namreč prav razveljavitev sklepa o razrešitvi Goletove in imenovanju Vere Mihatovič za vršilko dolžnosti. Vse odločitve Mihatovičeve v zadnjih treh tednih so nadzorniki ACH, ki jih po novem vodi Janko Šemrov, včeraj označili za neveljavne. Že včeraj so tako za novega generalnega direktorja ACH imenovali direktorja Autocommercea Rastra Oderlapa, ta pa si je za prokurista izbral Primoža Raktelja, predsednika nadzornega sveta Autocommercea in Debitela ter nadzornika Grand Hotela Union. Izbiro novega direktorja poznavalci razmer razumejo kot neke vrste kompromisni dogovor med Goletovo in dolgoletnim generalnim direktorjem ACH Hermanom Rigelnikom, saj naj bi bil Oderlap eden izmed redkih vodilnih kadrov v Skupini ACH, ki naj bi bil sprejemljiv za oba.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 10. 06. 2013 Stran: 7

Skupščine

Delničarji letos očitno ne bodo ponovno pristali na nižje dividende kot leto prej. Samo 50 največjih analiziranih podjetij bo moralo letos izplačati med 240 in 300 milijoni evrov dividend, medtem ko so vse slovenske delniške družbe lani izplačale za zgolj 437 milijonov evrov dividend.

Upravam največjih slovenskih družb bo, kot kaže, letos uspelo zadržati dosti manjši delež ustvarjenih dobičkov kot v preteklih letih. Če so se lastniki delniških družb še lani »zadovoljili« z vsega 437 milijoni evrov dividend, so se letos njihovi apetiti precej povečali, kar se odraža tudi v povečanem številu zahtev za izplačilo višjih dividend.

Mali delničarji so v preteklosti že večkrat zahtevali višje dividende, vendar jih je v nemalo primerih preglasovala država, ki pa je letos očitno spremenila svoj pogled na dividendno politiko. Tako je Slovenska odškodninska družba (Sod) letos že predlagala oziroma dosegla izplačilo višjih dividend v Petrolu, Termah Olimia, Salusu in Aerodromu Ljubljana, prvič pa je moral na zahtevo države vmesne dividende izplačati tudi Telekom Slovenije. Višje dividende od prvotno predlaganih bodo morali letos izplačati v Cinkarni Celje, Tovarni olja Gea in Prvi Group, zahtevo za izplačilo višjih dividend pa je pričakovati tudi na skupščinah Krke, Zavarovalnice Triglav, Telekoma Slovenije, Žita, Letrike in nekaterih preostalih večjih podjetij.

Medij: Dnevnik Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 13. 08. 2012 Stran: 8

...iztisnitev delničarjev Hotela Levjim je že uspela Kot smo napovedali, je Grand hotel Union na skupščini Hotela Lev potrdil predlog, da se nanj prenesejo še preostale delnice, ki so v rokah manjšinskih delničarjev. Ti bodo v zameno dobili slaba dva evra denarne odpravnine oziroma skupno okoli 300.000 evrov. Grand hotel Union je sicer v lasti ACH.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 18. 06. 2012 Stran: 17

Ljubljana - Vse bolj je očitno, da kadrovske menjave, ki jih v nemalo primerih narekuje kar kabinet predsednika vlade, v letošnji skupščinski sezoni ne bodo edino jabolko spora. Že skupščine Mercatorja, Cinkarne Celje, Letrike (nekdanja Iskra Avto elektrika), Mladinske knjige založbe, Zavarovalnice Triglav ter prihajajoče skupščine Telekoma Slovenije, Heliosa, Krke in nekaterih drugih večjih podjetij namreč napovedujejo ostre boje zaradi delitve bilančnega dobička med upravami in delničarji.

Rast lastniških apetitov

»Seveda je razumljivo, da si uprave želijo imeti čim mehkejšo blazino pri upravljanju svojega posla. Toda prave potrebe po tem ni. Razen seveda če ima podjetje v investicijskem načrtu projekte, za katere p otrebuj e las tni kapital,« omenjena trenja pojasnjuje predsednik uprave družbe KD Skladi Matej Tomažin. »Kaj pretehta, bi moralo biti odvisno od argumentov menedžmenta, kako donosno bodo investirali zadržane dobičke in kakšne prihodnje koristi bi od tega imeli delničarji. Če teh argumentov ni dovolj, potem je edino smiselno, da se denar povrne vlagateljem v obliki dividend ali odkupov lastnih delnic,« dodaja Sašo Stanovnik iz Alte Invest.