Računsko sodišče Republike Slovenije

Računsko sodišče je v revizijskem poročilu podalo uradno mnenje, da je bila Banka Slovenije pri izreku izrednih ukrepov v bančni sanaciji 2013 in 2014 neuspešna, kot neustrezne pa je izrecno opredelilo tudi uporabljene metode vrednotenja nepremičnin »drive by« in »desk top«, saj niso skladne z MSOV, in še enkrat poudarilo, da bi morali biti pri vrednotenju upoštevani MSRP standardi.

V mnenju na strani 370 v 3. odstavku, Računsko sodišče zapiše, da Banka Slovenije izreka izrednih ukrepov v okviru bančne sanacije v letih 2013 in 2014 ni utemeljila na ustreznih podlagah in je bila pri tem NEUSPEŠNA.

Ljubljana, 10.12.2020

Izvajalci AQR so uporabili neprimerne metode za vrednotenje nepremičnin, Banka Slovenije pa ni  dobila vseh gradiv in izračunov od izvajalcev AQR, da bi kritično preverila primernost, zanesljivost in verodostojnost njihovih rezultatov 

Računsko sodišče ugotavlja, da zbiranje informacij za ocenjevanje nepremičnin po metodah »drive by« in »desk top« ni  omogočalo doseganja kriterijev skladno z Mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti (MSOV), ki bi zagotavljala verodostojno ocene vrednosti nepremičnin, primerljive z oceno, ki se jo izdela za vrednotenje finančnih sredstev oziroma izračun pripadajočih oslabitev pri pripravi računovodskega izkaza. Še več – izvajalci niso bili seznanjeni, da bodo njihove cenitve namenjene tudi za izračun oslabitev v procesu izdelave ocene izkaza finančnega položaja bank po stanju na dan 30.09.2013 (vir: 2. odstavek 373 strani).

Za ogled TV prispevka novinarke Vesne Zadravec iz odaje Dnevnik RTV SLO1 ob 19.00 z dne 10.12.2020 pritisnmite na sliko ali TUKAJ.

Banka Slovenije izvajalcev AQR tudi ni pridobila vseh gradiv in izračunov, ki bi ji omogočali izvajanje kontrol nad tem, ali je bil izračun obsega dodatno potrebnih oslabitev izveden skladno z dogovorjeno metodologijo oziroma ali rezultati AQR predstavljajo primerno in zanesljivo podlago za odločanje o izreku izrednih ukrepov (vir: 2. odstavek 373 strani).

Tudi računsko sodišče potrjuje, da bi morali biti upoštevani MSRP in MSOV

V času izbrisov je veljal Zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB) in Uredba o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank, ki sta izrecno določala, da se cenitve za potrebe teh ukrepov izvajajo skladno z MSRP in MSOV.

Slovenija tudi ni bila del enotne bančne unije na dan izbrisov, zato »žuganje z arhivi ECB« nima pravnega temelja. Pri tem bi spomnili, da je ECB v drugih postopkih sanacije res predvidela ad hoc cenitve, da banko v težavah rešiš pred stečajem, vendar je hkrati predpisala, da se, ko je banka stabilizirana, izdelajoo nove cenitve skladne s standardi in seveda povrnejo morebitno neupravičeno korist, ki jo je dobila banka, vsem »porezanim« in s tem oškodovanim imetnikom finančnih instrumentov.

Zakaj je mnenje Računskega sodišča, 7 let po izvedeni bančni sanaciji, v veliki meri počrnjeno?! Ker je eno od osnovnih poslanstev Računskega sodišča skrb za smotrno porabo proračuna in s tem denarja davkoplačevalcev, ga Društvo MDS poziva, da nepočrnjeno kopijo nemudoma izroči Ustavnemu sodišču in Državnemu zboru ter omogoči vpogled tudi vsem pravnim zastopnikom razlaščenih, ki vodijo pravde na sodiščih

Razlaščeni delničarji in obvezničarji saniranih bank tudi po 6 oz. 7 letih ne smejo videti vseh izračunov in pravnih podlag, na katerih je Banka Slovenije utemeljila izredne ukrepe in zahtevale slabitve kreditov in vrednosti nepremičnin. 

Računsko sodišče naj nemudoma izroči nepočrnjeno kopijo Ustavnemu sodišču Republike Slovenije in Državnemu zboru Republike Slovenije

Glede na dejstvo, da Ustavno sodišče presoja o določbah Zakona, ki bi omogočil učinkovito pravno sredstvo za uveljavljanje morebitnih odškodnin za razlaščene imetnike delnic in obveznic je to mnenje Računskega sodišča za presojanje sanacije in popravnih ukrepov bistveno za ustavne sodnike.

Glede na to, da je ukrepe sanacije in zakon o učinkovitem pravnem sredstvu ter napotitev Računskega sodišča v pregled Banke Slovenije potrjeval Državni zbor Republike Slovenije, morajo tudi vsi poslanci dobiti nepočrnjeno kopijo, da si lahko ustvarijo svoje mnenje pred morebitnimi popravki zakonodaje ali drugim načinom rešitve tega problema. Vse našteto je še posebej nujno tudi zato, ker je eno od osnovnih poslanstev Računskega sodišča skrb za smotrno porabo proračuna in s tem denarja davkoplačevalcev.

Zakaj kazenska ovadba zoper bivše vodilne v Banki Slovenije še nima epiloga?

V Društvu MDS nas tudi zanima, kdaj bo Specializirano državno tožilstvo obravnavalo in sprejelo odločitev glede kazenske ovadba NPU. Spomnimo, da je dne 19.12.2018 zoper nekdanje vodilne Banke Slovenije kazensko ovadbo na Specializirano državno tožilstvo podal NPU zaradi kaznivega dejanja Zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po tretjem v zvezi s petim odstavkom 257. člena Kazenskega zakonika-1 in v zvezi z 20. členom Kazenskega zakonika-1.

V tej ovadbi je izrecno opisano in obrazloženo, da je Banka Slovenije vedoma neresnično predstavila dejansko pozitiven kapital NLB za negativnega, da bi s tem omogočila razlastitev podrejenih upnikov NLB.

Računsko sodišče naj nemudoma ustvari varno sobo in objavi popolno poročilo brez prikrivanja

Zaradi enakosti pred zakonom in učinkovitega pravnega varstva pravic razlaščenigh delničarjev in obvezničarjev, naj Računsko sodišče v varno sobo naloži nepočrnjeno poročilo in jasno navodilo na kak način lahko dostopajo razlaščeni imetniki delnic in obveznic ter njihovi pravni zastopniki in s tem omogočijo enakopravni položaj v pravnih postopkih za vse udeležene. 

Društvo MDS še vedno predlaga poravnavo, ki mora biti transparentna in za znane imetnike

Glede na navedbe računskega sodišča, ki izraža dvom v uspešnost izrečenih ukrepov je še enkrat več na mestu pobuda Društva MDS, da pristopi k sklenitvi izvensodne poravnava ali pa se ustanovi poravnalna shema, ki bi končala to 7 letno pravno agonijo. V ta namen se omogoči denarno izplačilo  ali izplačilo v obveznicah, plačnik le tega pa je skladno z veljano zakonodajo v času izbrisov Banka Slovenije ali pa v njenem imenu Republika Slovenija.