EBRD se doslej ni posebno izkazala
NatisniMedij: Večer (V žarišču) Avtorji: Irena Ferluga Teme: Mali delničarji Datum: Sob, 23. apr.. 2016 Stran: 3
Dr. France Arhar: "Zaključen postopek prodaje NKBM lahko vpliva na ceno NLB"
"Uspešno zaključena prodaja NKBM je lahko dobra novica s treh vidikov. Tako za domači trg kot za tuje trge, predvsem z vidika državne lastnine in podobnih prodajnih procesov iz preteklosti, ki se niso zaključili. Drugi je dejstvo, da smo soočeni z že drugim procesom sanacije v bančništvu, po prvem v letih 1993-1997, ko je bila država primorana lastniško vstopiti v banke. Izkazalo se je, da državna lastnina ni bila tako uspešna kot zasebna, že kmalu so šle v stečaj banka Triglav, Štajerska hranilnica in nekaj hranilno-kreditnih služb. V drugi sanaciji bank sta ponovno prva in druga največja banka, v nadzorovano likvidacijo sta šli Probanka in Factor banka," je za Večer povedal dr. France Arhar, direktor Združenja bank Slovenije in prvi guverner Banke Slovenije.
"Tretji vidik je namera lastnikov, da ob dejstvu majhnega trga poskušajo skoncentrirati v NKBM dodatno moč s prevzemom še nekaterih bank. Ob politiki nizke ali celo negativne obrestne mere je zelo težko zagotavljati želene rezultate v bankah. Tudi zaradi bistveno nižjega povpraševanja, in ko ni kreditne rasti, naj bi bila ekonomija obsega z zmanjševanjem stroškov dodaten prispevek k izboljšanju rezultatov bank."
Verjamete, da bosta nova lastnika NKBM banko razvijala v uspešen servis prebivalstvu in gospodarstvu?
"Tuji lastniki so lastniki še nekaterih pomembnih finančnih institucij v drugih državah, zato lahko pričakujemo tudi nove produkte, predvsem za mala in srednja podjetja, ki predstavljajo večinsko obliko podjetij v Sloveniji. Zato pričakujem, da se bosta vzpostavila še boljša poslovna praksa in predvsem odnos do strank vseh vrst. Kajti bančništvo in denar temeljita v prvi vrsti na zaupanju in vsa razočaranja, ki so jih doživeli stranke bank in solastniki, tudi v Mariboru, upoštevajoč razlastitve imetnikov podrejenih obveznic in malih delničarjev bank, so težko breme. Če je namera jasna, zaveze Bruslju o privatizaciji bank pa so znane, je prodaja NKBM dobro tlakovanje poti prodaji NLB."
Torej je bila prodaja NKBM testni primer za nadaljnje prodaje bank?
"To je pozitiven znak za zmanjševanje dvomov, da Slovenija o privatizaciji le govori. Kakorkoli bi temu rekli, toda NLB je bila z vstopom belgijske KBC več kot desetletje v delni zasebni lasti, česar v Mariboru ni bilo. Ta praksa bi morala prinesti izkušnjo, kaj ta solastnina pomeni. Zato ne moremo primerjati strateškega solastnika, tuje zasebne banke KBC, s privatizacijo NKBM decembra 2007 po modelu javne ponudbe delnic. Bistvena razlika je v množici solastnikov, med katerimi ni strateškega. Toda razočaral me je tudi ta solastnik v NLB, ki je imel možnost vplivanja na upravljanje in vodenje banke."
Tudi pri načrtovani prodaji NLB je v igri javna ponudba delnic in ohranitev 25-odstotnega deleža državnega lastništva.
"Glede tega je treba dobro razmisliti. Ali je želja imeti le nadzor in tako vplivati na poslovno politiko ali imeti le dnevni nadzor bilance uspeha banke. Zavedati se moramo, da če si država to pridrži, bo nakupna ali prevzemna cena nižja. Na tehtnico bi morali dati, kaj je pomembnejše. Če pogledamo katerokoli tujo banko, ki deluje v Sloveniji, ne smemo pozabiti, da so te banke ustanovljene ali kupljene za potrebe prebivalstva in pravnih oseb na slovenskem trgu, ne pa za delovanje na tujih trgih. Bančne skupine imajo na tujih trgih svoje hčere, zato se ni bati, da bi s tujim lastništvom iz Slovenije odtekal kapital, dobiček.
Zato je vprašanje, kako bi lahko bila javna ponudba delnic ob vseh spoznanjih iz krize uspešna. Prav primer NKBM ponuja ta razmislek: kdor je s to naložbo doživel razočaranje, se na ta trg ne bo vrnil kmalu. Nisem velik optimist, da bi se ta predstava o bankah kmalu spremenila."
Verjetno pa je bolj kot na male vlagatelje mogoče računati na druge finančne institucije, na investicijske sklade.
"Trenutna denarna politika vpliva tudi na vrednost finančnega premoženja. Konec januarja, ko sem prisostvoval razpravi na otvoritveni konferenci Evropskega bančnega inštituta v Frankfurtu, je bilo slišati ugotovitev, da za prevzeme in nakupe bank razen investicijskih skladov ni investitorjev. Medbančnih prevzemov praktično ni. Tudi večje bančne skupine zaradi zahtev po povečanju kapitala in večji finančni stabilnosti to premoženje dezinvestirajo. Poleg tega donosi ne dosegajo stroška kapitala, je pa to ugoden čas za naložbe različnih skladov, ki želijo
svoje vložke oplemenititi in kasneje prodati."
Ali lahko pričakujemo, da bo takšna tudi usoda NKBM pod novim lastnikom?
"Tega ne morem napovedati, govorim o splošnem trendu v Evropi."
Kakšna kombinacija lastništva NKBM pa je investicijski sklad v povezavi z Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD)?
"Zanimivo vprašanje. S slednjo ima Slovenija določene izkušnje. EBRD je sodelovala že v več naložbah, tudi v NLB skupaj s KBC. Ko je EBRD izstopila, je njene delnice odkupila borzna hiša Poteza. Nadalje je sodelovala EBRD v SKB banki, ko je situacija v banki prišla do kritične točke, dokler ni vstopila francoska Societe Generale. EBRD je sodelovala v Merkurju in v Mercatorju, vedno z omejenim časovnim obdobjem lastništva. Ti primeri ali zaradi manjšinskega deleža ali drugače niso pokazali dobrih rezultatov. Pri lastniški strukturi 80 odstotkov Apollo in 20 odstotkov EBRD se ve, kdo bo imel v rokah vajeti. A vedeti moramo, da so lastnice EBRD države, zato sem imel včasih občutek, da je odgovornost za kapital, ki so ga vlagali, pri EBRD drugačna kot pri zasebnem kapitalu. Verjamem, da vsaka izkušnja prinese nova spoznanja in da so se tudi tam stvari premaknile v pozitivno smer."
Kaj meni guverner Boštjan Jazbec
V pisnem odgovoru na našo prošnjo guvernerju Banke Slovenije (BS) dr. Boštjanu Jazbecu za komentar prodaje NKBM so v njegovi službi za odnose z javnostmi pojasnili, da je novi imetnik delnic NKBM pridobil dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v NKBM od Evropske centralne banke (ECB), BS pa je skupaj z ECB naredila oceno primernosti novega lastnika. 'Apollo Global Management in Biser Bidco sta predložila vso predpisano dokumentacijo, predložila sta tudi zahtevana razkritja o poslovanju Biser Bidco Sari in strateški načrt za NKBM. V predloženi dokumentaciji so bili predstavljeni postopki preverjanja izvora sredstev kot tudi investitorji skladov, katerih sredstva bodo uporabljena tudi za nakup delnic NKBM. To so legitimni vlagatelji, večinoma skladi: javni pokojninski skladi, pokojninski skladi podjetij in druge oblike skladov. Banka Slovenije in ECB sta preučila vso relevantno dokumentacijo v okviru presoje, da bi zagotovili varno in skrbno upravljanje banke. Vsebine dokumentacije ne moremo razkriti," so dodali v BS.
Mednarodni razpis za vrh NLB
V vodenju NLB se je nakopičilo skoraj več težav kot v NKBM, saj je trenutno brez predsednika uprave in še z nepopolnim nadzornim svetom. Od februarskega odstopa predsednika uprave Janka Medje jo vodi član uprave Blaž Brodnjak kot v.d., nedavni odstop treh nadzornikov (po vsega dveh mesecih), nekdaj zaposlenih v NLB ali v njenih hčerinskih družbah in zato domnevno soodgovornih za luknjo v bilancah NLB, naj bi povzročil nezadovoljstvo tudi pri finančnem svetovalcu za prodajo banke Deutsche Bank.
Marko Jazbec, predsednik uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) je prodajo NKBM na tiskovni konferenci ocenil kot dobro pripravo na prodajo NLB. Zanikal je domnevno nezadovoljstvo finančnega svetovalca in zatrdil, da želi nadzorni svet NLB v čim krajšem času dopolniti upravo, SDH pa želi z javnim razpisom dopolniti nadzorni svet.
Včeraj pa je bil objavljen še razpis za predsednika uprave NLB, ki poleg izobrazbe, osebne integritete in ustreznih izkušenj od kandidatov pričakuje tudi ugled in lastnosti za vodenje banke. Kandidati morajo priložiti tudi strategijo vodenja poslov NLB in NLB Skupine.
