Aktualno

Za ogled oddaje TARČA na RTV Slovenija z dne 19.02.2015 kliknite tukaj ali na sliko.

Viceguvernerka Banke Slovenije Stanislava Zadravec

Caprirolo zanika, da so rezultate obremenitvenih testov prilagodili tako, da bi lahko izvedli izbris podrejenih obveznic.

Nekdanji generalni sekretar ministrstva za finance (MF) Mitja Mavko je uvodoma v odgovoru dejal, da nikakor ni mogoče sklepati iz javno objavljenega dopisa z uradnikom Evropske komisije (EK) Franckom Dupontom, da mu je bilo kar koli obljubljeno, temveč piše, da pomoč države bankam ni mogoča brez tega, da lastniki podrejenih obveznosti ne sodelujejo v polni meri.

To pa je mogoče storiti na tri načine, ki jih omogoča tudi sporočilo EK-ja: z odpisom, z delnim odpisom in s konverzijo v lastniške deleže. To omogoča tudi novelirani zakon o bančništvu, ki pa način pogojuje z ugotovljeno velikostjo bančne luknje, je pojasnil.

V zadnjih dneh se je razplamtela razprava ali so bile banke predokapitačizirane ali ne in ali je bilo potrebo izbristai male delničarje in lastnike podrejenih ali hibridnih obveznic. Začelo se je po časopisih, nato v mediji in končalo na Komisiji za nadzor javnih finananc, ki jo je sklical mag. Andrej Šircelj, ki je kot predsednik komisije za nadzor javnih financm saj "želi preveriti informacije in realnost podatkov, ki so bili takrat dani Banki Slovenije za odločitev o takšnih dokapitalizacijah". Pri tem ne vidi razlogov, da metodologija ne bi bila javna. Pred sejo je izrazil pričakovanje, da bodo tako guverner in viceguvernerji Banke Slovenije kot prejšnji in zdajšnji finančni minister vse te zadeve ustrezno pojasnili, ter upanje, da stvari niso potekale po scenariju, "na podlagi katerega bi bili nekateri oškodovani, drugi pa bi pridobili". Če je šlo za zavajanje, morajo odgovorni nositi odgovornost, je prepričan. Zato predlagamo, da si posnetke pogledate in si ustvarite svoje mnenje.

3. nujna seja Komisije za nadzor javnih financ, 1. del za ogled kliknite TUKAJ ali na sliko spodaj.

3. nujna seja Komisije za nadzor javnih financ, 2. del za ogled kliknite TUKAJ ali na sliko spodaj.

Za ogled posnetka iz oddaje Vroči stol na TOPTV z dne 12.02.2015 kliknite spodaj ali tukaj.

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je 21.01.2015 na Ministrstvo za finance (MF) naslovilo zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja in sicer o stanju depozitov Republike Slovenije v Banki Celje, d.d. na dan 30.09.2014 in 16.12.2014 (dan izbrisa delničarjev in obvezničarjev). Čeprav bi moralo MF odgovore posredovati v roku 30 dni, smo v Društvu MDS danes prejeli obvestilo, da bodo za podatek morali zaprositi kar samo Banko Celje, d.d., odgovor pa naj bi prejeli do 01.04.2015. Očitno smo v Društvu MDS na petek 13. prejeli že prvo prvo-aprilsko šalo, saj bomo na podatek morali čakati več kot 60 dni.

Ljubljana, 13. februar 2015

Država ne pozna svojega lastnega stanja depozitov?!

Iz prejeta sklepa s strani MF je razbrati, da bo v postopek povabljena Banka Celje, kar nakazuje, da MF nima podatka o stanju depozitov tako na dan 30.09.2014 kakor tudi na dan 16.12.2014, čeprav je slednji datum tudi dan, ko so bili z odredbo Banke Slovenije izbrisani vsi delničarji in obvezničarji Banke Celje. 

Spomnimo, da je bila odločba in odredba o ukrepih, s katero je bilo razlaščenih 684 delničarjev in 177 obvezničarjev Banke Celje tajna kar 55 dni.

V Društvu MDS se zato opravičeno sprašujemo, ali morda pri podaljšanju roka ne gre za usklajeno delovanje MF in Banke Slovenije, zato bomo na današnji izredni seji Odbora za finance in monetarno politiko to vprašanje zastavili Ministru za finance in Državni sekretarki in seveda Guvernerju Banke Slovenije.

Za ogled TV prispevka iz Odmevov na RTV Slovenija 1 z dne 10.02.2015 kliknite na sliko ali tukaj.

ROSVITA PESEK (voditeljica): Bi tudi Slovenjo lahko doletela podobna zgodba, kot včeraj Švico, ko so mednarodni novinarji razkrili, da je švicarska banka HSBC skrivala podatke o tajnih računih in izvoru denarja in bomo tudi mi dobili afero Slovenialeaks. Časnik Finance namreč danes razkriva zgodbo o tem, kako naj bi v Banki Slovenije prirejali bilance bank, na podlagi katerih so potem lahko razlastili lastnike obveznic in delnic. 

FLORJAN ZUPAN (novinar): Tadej Kotnik, tudi sam razlaščeni lastnik obveznic, se sklicuje na anonimni vir iz Banke Slovenije, ki naj bi mu dal podatke o spornih izračunih, ki so bili potem podlaga za razlastitev. 

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) vse pristojne organe poziva, da skladno s svojimi pristojnostmi nemudoma uvedejo preiskavo zoper uslužbence Banke Slovenije, predvsem njeno vodstvo in vodje/direktorje ključnih oddelkov. V članku z naslovom »Banka Slovenije, laži in potvarjanja«, objavljen na spletni strani časopisa Finance z dne 09.02.2015 (ob 12.25 uri), avtor članka navaja dejstva, ki lahko predstavljajo storitev več kaznivih dejanj, ki naj bi jih zakrivile ključne osebe iz Banke Slovenije.

Ljubljana, 09. februar 2015

Društvo MDS je na Policijo tudi uradno podalo naznanitev kaznivega dejanja s prošnjo, da se po uradni dolžnosti preveri sume storitve kaznivih dejanj.

Društvo MDS, ki v postopkih pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije dokazuje neustavnost ukrepov Banke Slovenije že od leta 2013 v primeru Abanke Vipa in NLB je januarja 2015, na Upravno sodišče RS, vložilo Tožbo zoper odločbo Banke Slovenije o izrednih ukrepih št. PBH-24.20-024/13-023 z dne 16. 12. 2013, izrečenih Banki Celje d.d. in Pobudo za oceno ustavnosti na Ustavno sodišče RS, zaradi razlastitve delničarjev Banke Celje.

Iz današnjega članka v Financah sledi, da so bili delničarji in obvezničarji slovenskih bank žrtev »potencialne velike zarote, saj naj bi bili podatki, ki so bili podlaga za vse ukrepe domnevno prirejeni, seveda v škodo ½ prebivalcev Republike Slovenije, ki so bili bodisi delničarji ali obvezničarji neposredno ali preko pokojninskih družb in skladov ter zavarovalnic.

V Društvu MDS zato javno pozivamo vse pristoje organe, naj raziščejo naznanilo več sumov kaznivih dejan, kot sledi iz priloženega člnaka, po uradni dolžnostiu in naj enkart za vselej naredijo konec tajnim dekretom, ki aspominjajo na »revolucionarne čase« na pa na demokracijo 21 stoletja.

Za ogled TV prispevka iz Odmevov RTV Slovenije 1 z dne 23. januar 2015 kliknite na sliko ali tukaj.

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je, preko pooblaščene odvetnice Tamare Kek, na Upravno sodišče RS, dne 15.1.2015, vložilo Tožbo zoper odločbo Banke Slovenije o izrednih ukrepih št. PBH-24.20-024/13-023 z dne 16. 12. 2014, izrečenih Banki Celje d.d. Toženi stranki sta Republika Slovenija in Banka Slovenije. Danes 23.01.2014 pa je v imenu delničarjev, ki so bili do izbrisa skupaj lastniki 13,44 % delnic Banke Celje, vložilo še Pobudo za oceno ustavnosti na Ustavno sodišče RS, zaradi razlastitve delničarjev Banke Celje.

Ljubljana in Celje, 23. januar 2015

Delničarji in obvezničarji Banke Celje brez svojega premoženja čez noč

Spomnimo, da je Banka Slovenija 16.12.2014 izdala Odločbo o izrednih ukrepih, s katero je enostransko razlastila imetnike delnic in obveznic Banke Celje pod pretvezo, da je Banka Celje v slabem finančnem stanju in je kapital banke negativen. V nasprotju s tem, pa rezultati Banke Celje na dan 30.09.2014 navajajo, da knjigovodska vrednost delnice Banke Celje znaša 82,40 EUR in tako do danes ni jasno, kako lahko uradniki Banke Slovenije in Ministrstva za finance tako kreativno pišejo odločbe brez vsake pravne ali ekonomske podlage. 

Pri tem bi bilo zanimivo izvedeti koliko depozitov je imela Republika Slovenija v Banki Celje na dan izbrisa, saj bi skladno z ZGD-1 morali zaradi NLB in SDH, ki sta skupaj imel v lasti 51 % Banke Celje in oba sta v 100 % lasti Republike Slovenije vse depozite pretvoriti v kapital in šele nato opraviti izbris. 

Kreativna matematika Banke Slovenije in Ministrstva za finance ter sklicevanje na Bruselj

Več kot očitno je, da si Banka Slovenije in Ministrstvo za finance jemljeta v roke temeljno pravico in sicer pravico do zasebne lastnine, ki je zapisana v Ustavi Republike Slovenije, saj so cenjeni uradniki brez vsakršne resne podlage razlastila sedaj že štiri (4) slovenske banke, ves čas pa se opirajo na stavek, da je tako zahtevala Evropska komisija, pa čeprav ne gre za drugega kot sporočilo Evropske komisije, ki na ravni Evropske unije (EU) ni zavezujoče.

V nasprotju z navedenim ter ne ozirajoč se na finančne podatke Banke Celje, ki je izkazovala pozitiven kapital še manj kot tri mesece pred razlastitvijo, so delničarji in obvezničarji bili dobesedno okradeni. Tako je 684 delničarjev izgubilo nekaj manj kot 42 milijonov EUR, 177 obvezničarjev (110 fizičnih in 67 pravnih oseb) in lastnikov podrejenih depozitov pa 92,25 milijonov EUR.

Kršitev temeljnih ustavnih pravic

Z omenjeno razlastitvijo je Banka Slovenije skupaj z Ministrstvom za finance kršila tudi temeljne ustavne pravice in sicer pravico do zasebne lastnine, pravico do svobodne gospodarske pobude ter načela pravne države.

Za ogled TV prispevka ​novinarja Florijana Zupana iz Dnevnika TV SLO 1 ob 19.00 uri, z dne 04.12.2014 klikniteTUKAJ ali na sliko.

Danes je v javnosti odjeknila novica, da naj bi Banka Slovenije že pripravljala vse potrebno za izbris vseh terjatev imetnikov podrejenih obveznic do Banke Celje v višini 95 milijonov evrov. Banka Slovenije do izdaje odločbe Evropske komisije te novice ne želi komentirati, neuradno pa je slišati, da bo odločba zagotovo izdana že v prvi polovici letošnjega decembra.

Doslej je Banka Slovenije od Banke Celje za doseganje kapitalske ustreznosti zahtevala dokapitalizacijo v višini 160 milijonov evrov, kar bi pomenilo, da je njen kapital trenutno negativen v višini okoli 20 do 30 milijonov evrov.

Izbris vseh podrejenih obveznic Banke Celje bi bil mogoč le, če bi bil njen kapital negativen za vsaj 95 milijonov evrov, neuradno pa naj bi Banka Slovenije naročila novo vrednotenje, ki bo skladno s tem pogojem.

Društvo Mali delničarji Slovenije je zato že pozvalo Upravo Banke Celje, naj preko sistema SEONET nemudoma objavi ustrezne informacije.

Ljubljana, 03. december 2014

Podrejeni dolg Banke Celje znaša 94,8 mio EUR

Banka Celje je izdala več obveznic, v podrejeni dolg pa se uvrščajo obveznice serije 10, 11, 12 in 16, v skupni emisijski vrednosti 88,7 milijona evrov. K podrejenemu dolgu pa je potrebno prišteti še natečene a neizplačane obresti v skupni višini cca. 2,8 milijona evrov ter 3,3 milijona EUR podrejenih obveznosti.  

Ali se ponavlja scenarij izpred leta dni uporabljen pri NLB, NKBM, Abanki Vipa, Probanki in Factor banki?

V kolikor je temu tako, z gotovostjo lahko trdimo, da bo Evropska komisija izdala odločbo, s katero bo potrdila, da je predlagani ukrep izbrisa, skupaj z državno dokapitalizacijo in ostalimi ukrepi za stabilnost Banke Celje, skladen s pravili EU o državnih pomočeh.