Aktualno

Na Ustavno sodišče smo 3.6.2016 naslovili predlog za začasno zadržanje z namenom zadržanja teka zastaralnih rokov za vložitev odškodninskih tožb zoper Banko Slovenije ter zoper poslovne banke in člane njihovih uprav. Z ozirom na to, da Ustavno sodišče še ni odločilo o več pobudah za oceno ustavnosti določb Zakona o bančništvu povezanih z izrednimi ukrepi prenehanja delnic in podrejenih obveznic bank, prvih vloženih že v začetku decembra 2013, smo ocenili, da je sedaj že skrajni rok za začetek priprave odškodninskih tožb.

Medij: Dnevnik (V ospredju) Avtorji: Katja Svenšek Teme: Mali delničarji Datum: Sob, 18. jun.. 2016 Stran: 2

FINANCE / SANACIJA BANK

Sodišče EU bo težko pričakovano odločitev o sanaciji slovenskega bančnega sistema objavilo prve dni sod nih počitnic. Takrat bodo izbrisani obvezničarji z odškodninskimi tožbami začeli loviti zastaralne roke.

Sodišče EU v Luksemburgu bo svojo odločitev o sanaciji slovenskega bančnega sistema, na katero nestrpno čakajo tako oškodovani lastniki delnic in podrejenih obveznic bank kot vodilni v Banki Slovenije in na ministrstvu za finance, sporočilo v torek, 19. julija. Ustavni sodniki bodo takrat ravno začenjali sodne počitnice, izbrisani obvezničarji pa, kot kaže, z odškodninskimi tožbami lovili zastaralne roke.

Za zdaj brez zadržanja zastaralnih rokov

Ustavno sodišče je že decembra 2013 prejelo prve pobude za oceno ustavnosti določb Zakona o bančništvu (ZBan-1), na podlagi katerih so bili z odločbami Banke Slovenije dne 18.12.2013 petim slovenskim bankam (NLB, d.d., Nova KBM, d.d., Abanka, d.d., Probanka, d.d. in Factor banka, d.d.) izrečeni izredni ukrepi, s katerimi so bile izbrisane vse obveznice in delnice omenjenih bank. Odločitve Ustavnega sodišča še vedno ni, medtem ko se zastaralni roki za vložitev odškodninskih tožb zoper Banko Slovenije, poslovne banke in člane njihovih uprav v zvezi z navedenim izbrisom s koncem letošnjega leta iztekajo. 

Zato so pobudniki v okviru Društva Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) in drugi pobudniki, ki jih vse zastopa Odvetniška pisarna Tamara Kek d.o.o. pred Ustavnim sodiščem vložili ponovno zahtevo za začasno zadržanje določb Zakona o bančništvu (ZBan-1) s predlogom načina izvršitve tega sklepa, in sicer na način, da se tek zastaralnih rokov zadrži do odločitve Ustavnega sodišča, oziroma do izteka enega leta od objave odločitve Ustavnega sodišča v Uradnem listu.

Ljubljana, 08. junij 2016

Pobudniki, ki so na podlagi odločb Banke Slovenije praktično čez noč ostali brez vseh svojih naložb v podrejene obveznice in delnice bank menijo, da odsotnost sprejema odločitve s strani Ustavnega sodišča (absolutno prednostna obravnava, ki traja že skoraj 2 leti in pol) onemogoča ustrezno sodno varstvo. 

V Odvetniški pisarni Tamare Kek so utemeljili, da bi pobudnikom z nadaljnjim izvrševanjem 347. in 350.a člena Zakona o bančništvu (ZBan-1) v zvezi s prvim in drugim odstavkom 352. člena Obligacijskega zakonika lahko nastale težko popravljive oziroma celo nepopravljive škodljive posledice, ker bi bili prisiljeni, da pred odločitvijo Ustavnega sodišča vložijo tožbe in zahtevajo sodno varstvo svojih pravic zoper Banko Slovenije, poslovne banke in člane njihovih uprav, pri čemer bi bilo to sodno varstvo na podlagi izpodbijane ureditve popolnoma neučinkovito in bi lahko privedlo do kršitve njihove pravice do učinkovitega sodnega varstva. 

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je dne 07.04.2016 na poslanke in poslance Državnega zbora Republike Slovenije naslovilo pismo, vezano na zahtevo za oceno ustavnosti novele ZBan-1L, ki jo vložilo kar Vrhovno sodišče samo, na osnovi postopkov, ki so bili v sodelovanju z Društvom MDS vloženi preko Odvetniške pisarne Tamara Kek, d.o.o.

Ljubljana, 08. april 2016

Spoštovane poslanke in poslanci Državnega zbora Republike Slovenije,

V priponki Vam pošiljam zahtevo za oceno ustavnosti noveliranega zakona o bančništvu (ZBan-1/ZBan-1L), sprejetega v Državnem zboru RS dne 29. oktobra 2013 izključno z glasovi takratne vladajoče koalicije Alenke Bratušek, in ponovno 14. novembra 2013 – po vetu Državnega sveta na osnovi mnenja dolgoletnega ustavnega sodnika prof. dr. Janeza Čebulja o protiustavnosti tega zakona – spet izključno z glasovi tiste koalicije. Zahteva za presojo ustavnosti je bila vložena v zvezi s pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča, ki je zavrglo tožbo bivšega imetnika obveznic in ki jo je v sodelovanju z Društvom Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) vložila Odvetniška pisarna Tamara Kek, d.o.o.

Zdaj je še najvišje redno sodišče v Sloveniji ocenilo, da je zakon, s katerim je bilo nacionaliziranih kar šest slovenskih bank in izbrisanih več kot sto tisoč njihovih zasebnih vlagateljev in upnikov, protiustaven. Poleg jasnega stališča, da je zakon "izbrisancem" odvzel pravico do sodnega varstva, so vrhovni sodniki izrazili še strinjanje z generalnim pravobranilcem EU, da je sklicevanje Banke Slovenije in Ministrstva za finance RS na "pravila" Evropske komisije sprenevedanje (točka 9 obrazložitve), ter stališče, da zakon razlaščence diskriminira, banke in njihove uprave pa favorizira (točki 16 in 17). 

Danes se je v Luksemburgu odvila predstavitev mnenja generalnega pravobranilstva Sodišča EU, ki je med drugim izpostavilo, da Sporočilo o bančništvu držav članic ne zavezuje, hkrati pa je dejalo, da mora nacionalno sodišče, torej slovensko Ustavno sodišče, samo preveriti in odločiti ali je bil izbris skladen z nacionalno zakonodajo (beri Ustavo RS) in če je bilo uporabljeno načelo sorazmernosti delitve bremen.

Morebitna odločitev Ustavnega sodišča RS, ki bi razveljavila novelo določil Zakona o bančništvu (ZBan-1L) in s tem posledično tudi izbris imetnikov, ne bi imelo učinka 'nedovoljene državne pomoči', na kar se že ves čas sklicujejo tako Banka Slovenije kot Ministrstvo za finance in Vlada RS.

V Društvu MDS zato pozivamo slovensko Ustavno sodišče, Vlado RS, Ministrstvo za finance in Banko Slovenije, da v najkrajšem možnem času, po prejemu odločitve Sodišča EU (pričakuje se jo nekje v 2 mesecih), nemudoma vsebinsko odloči o zadevi, ki nosi oznako absolutno prednostno, a postopek traja že od decembra 2013!

Ljubljana in Luksemburg, 18. februar 2016

Spomnimo, odločitev je prizadela vsakega 4. državljana Republike Slovenije, bodisi kot imetnika obveznic, varčevalca pokojniskih skladov ali pa kot delničarja slovenskih bank. Denar za morebitno vračilo nastale škode je že vseskozi rezerviran, skladno s sporno novelo ZBan-1L v proračunu Banke Slovenije in ne bo prizadel davkoplačevalcev, saj mora nastalo škodo pokriti organ, ki je odločbe o izbrisu tudi izdal – 350.a člen ZBan-1L v povezavi z 223.a členom ZBan-1L.

Za ogled celotne odločitve Generalnega pravobranilstva Sodišča EU kliknite tukaj.

Potem ko je 1. decembra potekala javna obravnava na tematiko bančnih izbrisov na sodišču Evropske unije (EU) v  Luksemburgu, bo v četrtek, 18. februarja 2016 (ob 9.30 uri) generalno pravobranilstvo sodišča predstavilo svoje sklepne predloge na javni obravnavi Sodišča EU. V Društvu MDS upamo, da bo za tem kar najhitreje sledila sklepna odločitev Sodišča EU, zatem pa še odločitev slovenskega Ustavnega sodišča, ki z oznako absolutne prednosti o zadevi odloča od decembra 2013 dalje (za primere izbrisov v NLB, d.d., Novi KBM, d.d., Abanki Vipa, d.d., Factor banki, d.d. in Probanki, d.d.) ter od decembra 2014 dalje (za primer izbrisa v Banki Celje, d.d.).

Ljubljana, 8. december 2015

Pred nekaj minutami se je končala javna obravnava v Luksemburgu, kjer je odvetnica Društva Mali delničarji Slovenije (Društva MDS), Tamara Kek zastopala imetnike obveznic bank NLB, d.d. (NLB26), Abanke Vipa, d.d. (ABVIP), Banke Celje, d.d. (BCE10, BCE11, BCE12 in BCE16) ter delničarje Banke Celje, d.d. (BCER), ki so podali svoje pooblastilo Društvu MDS. Tamara Kek je v svoji 10 minutni predstavitvi, ki je bila na voljo vsaki izmed zastopanih strank, predstavila dodatne poglede, zakaj so izvedeni ukrepi, neustavni, saj vidno posegajo v pravico do zasebne lastnine brez možnosti vlaganja pravnih sredstev. 

Po obravnavi je odvetnica Tamara Kek povedala, da je zadovoljna s predstavitvami odvetnikov, ki so zastopali interese imetnikov obveznic in delničarjev in hkrati blago rečeno bila presenečena nad izvajanjem tako slovenskega državnega pravobranilstva kot tudi najetih odvetnikov s strani Banke Slovenije, saj niso postregli z nobenim novim dejstvom, ki bi opravičeval izbris podrejencev in delničarjev.

Ljubljana in Luksemburg, 01. december 2015

Za ogled prispevka iz Dnevnika na RTV Slovenija 1 z dne 29.11.2015 kliknite na sliko ali tukaj. 

DEJAN LADIKA: Pred skoraj dvema letoma, sredi decembra leta 2013, ko je slovenska vlada z Banko Slovenije izpeljala bančno sanacijo, so lastniki podrejenih obveznic in delnic izgubili skoraj 600 milijonov evrov. Prvič objavljamo seznam tistih, ki so zaradi tako izpeljane sanacije izgubili največ. Pridobili smo podatke o razlaščencih NLB-ja, NKBM-ja, Banke Celje, Probanke in Banke factor. To kar vidite je seštevek vrednosti obveznic v teh bankah, ni pa podatkov za Abanko. Med družbami so največ izgubile Zavarovalnica Maribor, Skupna pokojninska družba in Zavarovalnica Triglav. Zanimivo je, da gre večinoma za podjetja, kjer ima posredno deleže tudi država. No precejšnji pa so tudi zneski pri posameznikih, kot vidimo celo do 3 milijone evrov. To je 10 največjih razlaščencev, med njimi so tudi nekatera znana imena. Oškodovani imetniki izbrisanih obveznic in delnic so se takoj obrnili na Ustavno sodišče, to pa je za dodatno pomoč pri razlagi zapletene pravno finančne zadeve zaprosilo sodišče Evropske unije v Luksemburgu. In v torej bo tam javna obravnava, kjer bodo svoja stališča predstavili razlaščenci, banke, ter državni akterji. Pred soočenjem v našem studiu pa si poglejmo še prispevek Vesne Zadravec.

Okoli 600 tisoč imetnikov izbrisanih delnic in obveznic, ki so ob dokapitalizaciji šestih bank čez noč ostali brez več kot pol milijarde evrov premoženja, se že dobri dve leti bori za svoje pravice. V torek, 1. decembra, bo na Sodišču Evropske unije v Luksemburgu, ki ga je za mnenje o izbrisu zaprosilo slovensko Ustavno sodišče, prva obravnava. Na njej bodo stališča soočili zagovorniki imetnikov izbrisanih delnic in obveznic, Banka Slovenije, Državni svet, Državno pravobranilstvo in Evropska komisija. Kako se prizadeti imetniki papirjev pripravljajo na obravnavo, boste videli v oddaji Točka preloma (vir: RTV Slovenija).

Ljubljana, 25. november 2015

Za ogled oddaje Točka premola na RTV Slovenija z dne 25.11.2015 kliknite na sliko ali tukaj.

Minevajo že tri leta od izbrisa delničarjev in obvezničarjev slovenskih bank, ki so ostali brez 600 milijonov EUR premoženja, sočasno pa so državljani prispevali kar 3,4 milijarde EUR sredstev za sanacijo bančnega sistema, pri čemer še danes čakamo na odločitev Ustavnega sodišča. V luči navedenega ravno v tem času poteka izbor novega kandidata oziroma kandidatke za mesto viceguvernerja Banke Slovenije pri čemer bi si v Društvu MDS želeli, da funkcijo zaseda oseba, ki v preteklosti ni bila neposredno (ali posredno) vpletena v vodenje ali nadziranje posamezne banke. 

Po našem mnenju je za mesto viceguvernerja potrebna oseba, ki bo sposobna kritične presoje brez obremenjenosti, kar je mogoče le pod pogojem, da v preteklosti ni opravljala funkcije vodenja ali nadzora v katerikoli banki, ki so bile podvržene izbrisu vseh delničarjev in obvezničarjev. Društvo MDS je zato na poslance Državnega zbora naslovili poziv k preudarnem glasovanju po lastni vesti ob upoštevanju vseh relevantnih dejstev.

Ljubljana, 21. september 2015 

Predsednik države gospod Borut Pahor je Državnemu zboru Republike Slovenije predlagal, da gospo mag. Ireno Vodopivec Jean izvoli za viceguvernerko Banke Slovenije.

Državni zbor je na svoji julijski seji zavrnil mag. Janeza Fabijana kot kandidata za viceguvernerja. Neizvolitev je bila razumljena tako, da mag. Fabijan ne uživa več zaupanja, saj je bil eden glavnih akterjev problematične sanacije bančnega sistema v letih 2013 in 2014, v kateri so se razkrile številne nepravilnosti, ki jih zdaj preiskujeta Nacionalni preiskovalni urad in državnozborska preiskovalna komisija, pred Ustavnim sodiščem pa jo izpodbijajo štiri zahteve in 23 pobud za oceno ustavnosti, ki so jih vložili Državni svet RS, Varuhinja človekovih pravic RS, Višje sodišče v Ljubljani, Okrožno sodišče v Ljubljani ter vrsta pravnih in fizičnih oseb.

Predsednik vlade dr. Miro Cerar je ob tem dejal, da »je treba strokovnjake in funkcionarje presojati glede na njihove osebne strokovne sposobnosti in dosedanje delo«. 

Časnik Dnevnik je 17. septembra 2015, potem, ko je KVIAZ potrdil kandidaturo mag. Irene Vodopivec Jean za viceguvernerko Banke Slovenije, poročal, da je bila mag. Irena Vodopivec Jean članica nadzornega sveta Abanke v letih od 2006 do 2009, Abanka pa je bila leto pozneje prisiljena oblikovati za kar 174 milijonov evrov dodatnih oslabitev, zaradi česar je poslovno leto končala s 120 milijoni evrov čiste izgube. Proti ravnanjem poslovodstva Abanke v obravnavanem obdobju poteka vrsta preiskav pristojnih organov.