Aktualno

Za ogled prispevka iz Dnevnika na RTV Slovenija 1 z dne 11.01.2017 kliknite na sliko ali tukaj.

Za ogled prispevka iz oddaje 24ur na POP TV z dne 10.01.2017 kliknite na sliko ali tukaj.

Še ena izmed rubrik ”Saj ni res, pa je”: po podatkih Društva Mali delničarji Slovenije (Društva MDS) naj bi Banka Slovenije že tretji teden ‘usklajevala’ nov zakon, ki naj bi po navodilih Ustavnega sodišča omogočil učinkovitejše pravno sredstvo izbrisanih imetnikov delnic in obveznic slovenskih bank proti tej isti Banki Slovenije. Povedano drugače, povzročitelj škode aktivno sodeluje pri pisanju zakona, ki bo določal, kako ga bodo oškodovanci smeli tožiti in kako ne?! V Društvu MDS se sprašujemo, ali smo v Republiki Sloveniji resnično izgubili še zadnji kanček razuma, in javno pozivamo:

• Ustavno sodišče RS,
• Ministrstvo RS za finance,
• Ministrstvo RS za pravosodje,
• Policijo in NPU,
• Banko Slovenije,
• Vlado RS,
• Državni zbor RS,
• Varuhinjo človekovih pravic in
• Informacijsko pooblaščenko

naj se tri leta trajajoče sprenevedanje vendarle konča in se naposled razišče, kako so nastajale ”podlage” za ukrepe ”sanacije” bank, ki ni pomenila le razlastitve malih lastnikov in upnikov slovenskih bank, temveč tudi pretirano porabo davkoplačevalskega denarja, ki je bil uporabljen za dokapitalizacijo teh bank. Ne pozabimo, da smo eno od teh bank že prodali (NKBM), vse po vrsti pa se hvalijo, kako nadpovprečno visok kapitalski količnik imajo in koliko dobička imajo po zaslugi odpravljanja oslabitev, ki so jih neupravičeno oblikovale prav zato, da so lahko decembra 2013 prikazale tako slabo stanje, da naj bi to upravičevalo razlastitev.

Ljubljana, 21. december 2016

Poziv Vladi, Ministrstvom in Državnemu zboru

Ob upoštevanju dejstva, da se je celotna zgodba pričela na Ministrstvu za finance in da je tudi Državni zbor sprejel novelo Zakona o bančništvu, ki je bila podlaga za izbrise v bankah, pozivamo Vlado, Državni zbor, Ministrstvo za finance in Ministrstvo za pravosodje, da po navodilu Ustavnega sodišča pripravijo zakon, ki bo resnično omogočil pošteno in učinkovito pravno sredstvo proti Banki Slovenije. Če bo pri pripravi zakona sodelovala Banka Slovenije, torej tožena stranka ob uporabi tega sredstva, potem je bolje, da se ta zakon sploh ne napiše …

Poziv Ustavnemu sodišču

OBVESTILO IMETNIKOM KVALIFICIRANIH OBVEZNOSTI BANK, KI SO JIM PRENEHALENA PODLAGI ODLOČB BANKE SLOVENIJE DNE 17.12.2013, O VLAGANJU TOŽB

Odvetniška pisarna Tamara Kek d.o.o., Ljubljana pripravlja za imetnike kvalificiranih obveznosti bank, ki so jim prenehale na podlagi odločb Banke Slovenije z dne 17.12.2013 o izrednih ukrepih, odškodninske tožbe zoper Banko Slovenije in poslovne banke, katerim so bili izredni ukrepi izrečeni konec leta 2013.

Odvetniška pisarna zbira pooblastila za vložitev tožb v zvezi z izbrisi naslednjih kvalificiranih obveznosti:

v banki NLB, d.d., Ljubljana:

•          podrejenih obveznic z oznako NLB26 in ISIN Kodo SI0022103111,
•          hibridnih obveznic z oznako NOVALJ FLOAT 49 in ISIN kodo NLB XS0208414515,
•          delnic z oznako NLB in ISIN kodo SI0021103526;

v banki Abanka Vipa, d.d., Ljubljana:

•          hibridnih obveznic z oznako ABVIP float 12/49 in ISIN kodo XS0283183084;

Predsednik računskega sodišča, Tomaž Vesel je zainteresirano javnost seznanil z izsledki revizijskega poročila o uspešnosti upravljanja z nedonosnimi terjatvami in upravljanja s pogodbami na NLB. Računsko sodišče je v reviziji v obdobju od začetka leta 2013 do 2. septembra 2016 ugotovilo več nesmotrnosti, o čemer je seznanilo tudi Državni zbor kakor tudi Nacionalni preiskovalni urad.

Ljubljana, 11. november 2016

Za ogled prispevka iz oddaje Ozadja na RTV Slovenija 3 z dne 17.11.2016 kliknite na sliko ali tukaj.

Dokumentacija o prenosih terjatev pomanjkljiva ali pa je sploh ni bilo

Ugotovljene nesmotrnosti se nanašajo na uvrstitev komitentov na seznam za prenos na DUTB pri prenosu terjatev iz NLB na DUTB, izbiro zunanjega izvajalca za pregled slabih naložb in pri upravljanju s pogodbami, način izbora komitentov za prenos na DUTB ter vzpostavitev ustrezne revizijske sledi, ki bi zagotovila transparentnost postopka prenosa. Iz objavljenega revizijskega poročila najbolj bodejo ugotovitve o pomanjkljivi dokumentaciji oz. »neobstoju« ustrezne dokumentacije glede prenosa slabih posojil iz NLB na DUTB, kar pomeni, da je bila »virtualna stečajna masa oškodovana«.

Prenosi na DUTB opravljeni brez izdelanih strokovnih kriterijev

Predsednik računskega sodišča je ob predstavitvi poročila povedal, da strokovni kriteriji za prenos slabih posojil niso bili izdelani. Na DUTB so po nepotrebnem, verjetno z velikim diskontom, prenašali posojila, ki bi jih lahko banka sama izterjala. Na drugi strani pa so slaba posojila, ki jih niso prenesli na DUTB rešili tako, da so jih v celoti odpisali in s tem vnovič oškodovali »virtualno stečajno maso« izbrisanih malih delničarjev in obvezničarjev NLB. Ob tem je omenil še očiten klientelizem pri odpisu in prenosu terjatev.

NLB na zahtevo Banke Slovenije ponovno 'skriva podatke'

NLB naj bi po navodilu Banke Slovenije zahtevala, da Računsko sodišče počrni velik del svojega revizijskega poročila zaradi tako imenovane »bančne tajnosti«, čeprav je pred tednom dni Ustavno sodišče RS v svoji odločbi o izbrisu delničarjev in obvezničarjev iz leta 2013 eksplicitno zapovedalo, da podatkov ne smejo skrivati. 

Najbolj absurdno je, da je za NLB in Banko Slovenije tajnost tudi bilanca banke, ki je osnova za izdelavo letnega poročila poslovnih subjektov in njihovo revidiranje. 

Na potezi NPU in Državni zbor

Računsko sodišče je presodilo, da so nepravilnosti tako ogromne, da je »necenzurirano« verzijo takoj odstopilo v preiskavo Nacionalnemu preiskovalnemu uradu (NPU), ki že preiskuje sume o prevelikih odpisih in posledično preveliki dokapitalizaciji NLB in drugih saniranih bank, ter Državnemu zboru RS in njegovi Komisiji za preiskavo bančne luknje. 

Društvo MDS bo zahtevalo razkritje celotnega poročila računskega sodišča

Društvo MDS bo v svojem imenu, kot izbrisani delničar NLB ter v imenu izbrisanih obvezničarjev NLB26 zahtevalo, da Računsko sodišče nemudoma objavi celotno necenzurirano verzijo revizijskega poročila. Prav tako bo zanimivo izvedeti, ali je navedeno revizijsko poročilo obravnaval tudi nadzorni svet NLB in kakšno je njegovo stališče. Po objavi celotnega revizijskega poročila bodo odvetniki, ki zastopajo male delničarje in obvezničarje proučili, ali ni v tem  primeru morda prišlo do opustitve dolžne skrbnosti s strani organov vodenja in nadzora v NLB ter nadzornega regulatorja Banke Slovenije. 

Za ogled prispevka iz Dnevnika ob 19.00 TV SLO1 z dne 27.10.2016 pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Odločba Ustavnega sodišča RS je za Društvo MDS negativno presenečenje. Žal v Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) ugotavljamo, da se Ustavno sodišče do številnih in ustavno pravno relevantnih pravnih vprašanj sploh ni opredelilo in svoje odločitve tudi ni obrazložilo v luči vse dosedanje ustaljene sodne prakse.

Ustavno sodišče je sicer ugotovilo, da bivši imetniki kvalificiranih obveznosti nimajo zagotovljenega učinkovitega odškodninskega varstva, vendar pa v obrazložitvi odločbe ni dalo zakonodajalcu nobenih napotkov o tem, kakšno na bo to učinkovito in ustavno skladno sodno varstvo. Način izvršitve dejansko sploh ni določen. Zakonodajalcu je le naložilo, da mora zaradi odsotnosti posebnih procesnih pravil za odškodninske spore proti Banki Slovenije, zapolniti protiustavno pravno praznino. Kako pa bo ta zapolnjena, pa je v celoti prepustilo presoji zakonodajalca. 

Za ogled prispevka iz oddaje Dnevnik na RTV Slovenija 1, z dne 28.09.2016 kliknite na sliko ali tukaj.

Sodišče Evropske Unije je danes objavilo Sodbo, vezano na izbrise delničarjev in obvezničarjev slovenskih bank, decembra 2013 (NLB, Nova KBM, Abanka, Probanka, Factor banka) in nato še decembra 2014 (Banka Celje). Sodba Sodišča EU pričakovano v celoti sledi ugotovitvam generalnega pravobranilca Nilsa Wahla z dne 18. februar 2016. Za ogled celotne sodbe Sodišča EU kliknite tukaj.

Ljubljana, 19. julij 2016

Za ogled prispevka iz Dnevnika na RTV Slovenija 1, z dne 19.07.2016 kliknite na sliko ali tukaj.

Za poslušanje Studia ob 17h na prvem programu Radia Slovenije kliknite na sliko ali tukaj.

Ključni poudarki razsodbe Senata Sodišča EU:

• Sporočilo Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za države članice nima zavezujočega učinka, 
• pri odobritvi državnih pomoči bankam je bilo potrebno upoštevati načelo porazdelitve bremen med delničarji in imetniki podrejenih instrumentov 
• pri odobritvi državnih pomoči bankam mora Komisija preverjati tudi posebne izredne okoliščine, če jih država članica uveljavlja
• sprejeti ukrepi ne bi smeli presegati tega, kar je nujno za odpravo kapitalskega primanjkljaja banke.

 
Sodišče EU je torej potrdilo stališče generalnega pravobranilca, da Sporočilo Evropske Komisije ne mora imeti zavezujočega učinka za države članice, na kar se je sklicevala tako takratna Vlada RS kot Banka Slovenije. Dejstvo je, da niti Banka Slovenije niti Vlada RS nista Komisiji predlagali upoštevanja posebnih izrednih okoliščin ter ji predlagala drugačnega načina reševanja bančnega sistema, ki bi vključeval drugačno porazdelitev bremen med delničarji in imetniki podrejenega kapitala!
 
Sodišče EU je tudi jasno, da ukrepi ne bi smeli presegati tega, kar je nujno za odpravo primanjkljaja banke. Več kot jasno je, da so banke še danes (skoraj tri leta po izbrisih) prekapitalizirane, zato so bili ukrepi vidno pretirani, kar je seveda povezano tudi z uporabljenimi scenariji ter načinom vrednotenja kapitala bank, ki je bilo opravljeno brez kakršnihkoli veljavnih računovodskih standardov.

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) bo resno proučilo možnost kazenskega pregona predsednika Evropske centralne banke (ECB) Maria Draghija. G. Draghi je namreč včeraj, po izvedenih hišnih preiskavah posredoval protestno pismo, v katerem se sklicuje na zaupnost dokumentov ECB in hkrati žuga slovenskim organom pregona, da nimajo pravice dostopati do navedene dokumentacija, saj naj bi ta bila zaščitena na podlagi zakonodaje EU. Prvovrstno sprenevedanje g. Draghija je žalostno za funkcijo, ki jo zaseda, saj bi ravno predsednik ECB moral prvi podpreti slovenske organe pregona in sodno vejo oblasti, da se v najkrajšem možnem času razčisti z vsemi pomisleki in dvomi, ki so bili v zadnjih dveh letih in pol obelodanjeni v javnosti.

Ljubljana, 07. julij 2016

Predsednik ECB očitno zgublja spomin

Naj spomnimo, da je ta isti predsednik ECB, g. Draghi, opozarjal Republiko Slovenijo, da hitimo s spremembami zakonodaje in da bi veljalo pri tem biti bolj previden, sedaj pa ob očitnih nepravilnostih, katerih utemeljenost je pripoznalo tudi sodišče, ki je odredilo hišne preiskave, želi neposredno posegati v neodvisnost slovenskih organov pregona in sodišč.

V Društvu MDS menimo, da so dejanja g. Draghija nedopustna in pričakujemo tudi ostri povratni odziv slovenskih organov, hkrati pa bomo temeljito proučili možnost neposrednega kazenskega pregona g. Draghija, saj očitno meni, da je ECB nedotakljiva institucija in da  presega tudi suverenost države članice EU. 

ECB ali EU nista dala niti EUR za sanacijo slovenskega bančnega sistema

Odziv ECB in g. Draghija je toliko bolj neverjeten, saj je Republika Slovenija sanacijo bančnega sistem izvedla z lastnim davkoplačevalskim denarjem, torej davkoplačevalcev Republike Slovenije in niti ECB niti katerega druga institucija EU ni plačala niti EUR za sanacijo slovenskega bančnega sistema.

Danes je v javnosti odjeknila novica, da potekajo kriminalistične preiskave v Banki Slovenije, NLB in dveh revizijskih hišah. V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) smo že dve in pol leti nazaj v imenu imetnika obveznic NLB26 vložili kazensko ovadbo zoper NLB, ki jo je pripravila odvetnica Tamara Kek. Odvetnica Tamara Kek v okviru Društva MDS zastopa imetnike finančnih instrumentov v vseh bankah, kjer so bili izvedeni ukrepi Banke Slovenije, s katero je bilo neposredno oškodovanih 100.000 državljank in državljanov Republike Slovenije, posredno (preko pokojninskih družb) pa je bilo oškodovanih še dodatnih 500.000 državljanov.

Glede na to, da že dve leti in pol čakamo tudi odločitev Ustavnega sodišča v zvezi s številnimi ustavnimi pobudami, ki so bile vložene zaradi novele Zakona o bančništvu (ZBan-1L), sprejete pod nekdanjo predsednico Vlade, mag. Alenko Bratušek, v Društvu MDS upamo, da se bodo zadeve vendarle v kratkem času razčistile in da bodo odgovorne osebe odgovarjale za škodo, ki je bila povzročena v slovenskih bankah.

Ljubljana, 06. julij 2016

Sodišče posredno pripoznava naše navedbe

Na podlagi doslej znanih javnih podatkov menimo, da je sodišče z izdanim sklepom o izvedbi hišnih preiskav posredno pripoznava in pritrjuje našim javnim navedbam, da sanacija bank ni potekala v skladu z veljavno zakonodajo. Glede na to, da so predmet današnjih preiskav Banka Slovenije ter družbi Ernst & Young ter Deloitte in NLB, lahko sklepamo, da so preiskovalci pripoznali tudi usklajenost delovanja in ravnanja, sicer teh med seboj nepovezanih oseb.

Glede na današnje pričanje vodja specializiranega državnega tožilstva Harija Furlana pred preiskovalno komisijo Državnega zbora, pa v Društvu MDS ponovno zahtevamo, da vsi vpleteni v sanacijo bank (revizijske hiše, Banka Slovenije in posamezne banke) prično resno in odgovorno sodelovati s preiskovalnimi organi in da razkrijejo vse dokumente, ki so bili, po našem mnenju, temelj pravno spornim ukrepom v zvezi s sanacijo bank.