Aktualno
V tretje gre rado - končana dvakrat prekinjena seja skupščine Zdravilišča Rogaška
Današnje nadaljevanje dvakrat prekinjene skupščine Zdravilišča Rogaška, d.d., je potekalo mirno, vendar s številnimi napovedmi izpodbojnih tožb. Večinski lastnik presenetljivo ni podprl predlagane dokapitalizacije, saj se je glasovanja vzdržal.
Rogaška Slatina, 22.03.2011
DOKAPITALIZACIJA NI BILA IZGLASOVANA
Predlog, da se osnovni kapital družbe, ki znaša nekaj več kot milijon evrov in je razdeljen na skupaj 10.478 delnic, poveča za 1,28 milijona evrov na 2,32 milijona evrov ni prejel zadostne podpore in ni bil izglasovan. Še pred glasovanjem smo želeli izvedeti kdo bi lahko dokapitaliziral “podhranjeno” družbo, a odgovora žal nismo dobili. To je verjetno tudi razlog, da večinski lastnik tega predloga ni podprl.
POOBLASTILO ZA USKLADITEV STATUTA
Sicer pa je bil izglasovan sklep, ki daje pooblastilo Nadzornemu svetu družbe Zdravilišče Rogaška, da uskladi statut družbe in pripravi njegov čistopis, glede na sprejete sklepe 3. mesečne seje NS družbe.
NAPOVEDANE ŠTEVILNE IZPODBOJNE TOŽBE
Mladinska knjiga Založba bo kupovala lastne delnice, napoved izpodbijanja sklepa o vnovičnem podaljšanju mandata članom NS s strani kapitala
Na današnji skupščini Mladinske knjige Založbe so bile sprejete dopolnitve statuta. Skupščina se je seznanila z odkupom v sklad lastnih delnic v preteklem letu, z novim članom nadzornega sveta s strani delavcev, sprejet pa je bil tudi sklep, s katerim se pooblašča uprava da lahko v imenu in za račun družbe pridobiva lastne delnice do največ 10 odstotkov vrednosti osnovnega kapitala družbe (ob upoštevanju že pridobljenih 3,28 %). Za naslednji štiriletni mandat pa so ponovno izvolili dosedanje člane nadzornega sveta, vendar je Rajko Stanković - predsednik Društva MDS v imenu delničarja napovedal izpodbijanje takšne odločitve.
Ljubljana, 14.03.2011
SPREJEM DOPOLNITEV STATUTA BREZ RAZPRAVE
Statut družbe je bil dopolnjen z manjkajočimi dejavnostmi, ki so posledica pripajanja družb.
LANSKI ODKUP V SKLAD LASTNIH DELNIC NI BIL TRANSPARENTEN
Delničarji družbe so se seznanili tudi s poročilom o dosedanjem nakupu lastnih delnic na podlagi sklepa, ki so ga delničarji sprejeli lani. Družba je pridobila lastne delnice v višini 3,28 odstotka vrednosti osnovnega kapitala. Pri tem je predsednik Društva MDS Rajko Stanković opozoril, da so lanskoletni kriteriji za odkup bili pomanjkljivi in diskriminatorni, saj so omogočali »privilegij odkupa« tistim, ki so hitro podali ponudbo, četudi ni bila edina po tej ceni.
Tako se je zgodilo, da vsi delničarji, ki so ponudili delnice v odkup po najnižji ceni (33 EUR) morda le dva ali tri dni po pozivu sploh niso bili obravnavan. Odkupna kvota je bila zapolnjena že prvi dan in del le-te tudi po višji ceni od 33 EUR. To nepravilnost je potrdil tudi predstavnik Uprave in je med drugim razvidna tudi iz letnega poročila, saj je bila povprečna cena odkupa v sklad lastnih delnic 34,70 eur za eno delnico.
DELAVCI IMAJO NOVEGA PREDSTAVNIKA V NADZORNEM SVETU
Skupščina se je na današnji seji obenem seznanila, da je svet delavcev namesto dosedanjega predstavnika delavcev družbe Damjana Švare za štiriletno mandatno obdobje izvolil Klemna Eržena.
SPREJETI KRITERIJI ZA ODKUP V SKLAD LASTNIH DELNIC NA PREDLOG DELNIČARJA BORUTA FRANTARJA
Da se lanskoletna netransparentnost ne bi ponovila, je že pred skupščino Borut Frantar - predstavnik malih delničarjev v Založbi Mladinska knjiga podal nasprotni predlog z natančno izdelanimi kriteriji odkupa v sklad lastnih delnic, v skladu z načelom enakopravnosti in sorazmernosti ponudbe ob presežku le-te. To nepravilnost sta sedaj uvideli tudi Uprava in NS. Tako je npr. Uprava družbe skupščino obvestila, da sta Nadzorni svet in Uprava že pred skupščino sprejela sklep, ki določa kriterije za sprejem ponudb pri odkupu lastnih delnic in pri tem upoštevala vse predloge, ki jih je podal Borut Frantar v nasprotnem predlogu. Te dodatno pridobljene lastne delnice bo družba lahko pridobila in uporabila izključno za povezovanje oziroma prevzemanje družb založniške in knjigotrške dejavnosti v državah s področja nekdanje Jugoslavije.
PODALJŠANJE MANDATA ČLANOM NADZORNEGA SVETA S STRANI KAPITALA
Še pred glasovanjem o vnovični podelitvi mandata članom NS na predlog kapitala, ki jim poteče šele 19. decembra 2011, je predsedujoča skupščine potrdila domnevo, da se do predloga novih nadzornikov, ki je bil podan s strani večinskega delničarja Zvon Dva Holding ni opredelil aktualni nadzorni svet, kar je v nasprotju z določili ZGD-1C. Zato je Rajko Stanković opozoril, da je tak sklep izpodbojen.
Kljub temu pa je na predlog večinskega lastnika Zvona Dva Holding skupščina ponovno izvolila za 4 letni mandat Alojza Slavka Jamnika (NLB), Franca Ješovnika in Ljuba Pečeta (oba iz Zvona Dva Holdinga), kljub nekaterim pomislekom o primernosti kandidatov, glede na pretekla dogajanja v NLB in Zvonu Dva Holding.
NAPOVED IZPODBIJANJA SKLEPA O PODALJŠANJU MANDATA NADZORNIKOM
18. skupščina Telekoma Slovenije
Društvo - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (Društvo MDS) že od ustanovitve dalje organizirano zastopa male delničarje Telekoma Slovenije, d.d. V kratkem času in s skromnimi sredstvi smo zbrali dovolj pooblastil, da smo na 16. skupščini Telekoma Slovenije leta 2009 zastopali 19.848 delnic oz. 0,4 % prisotnega kapitala, na 17. skupščini Telekoma Slovenije leta 2010, pa smo zastopali že čez 24.900 delnic.
Ljubljana, 10. marec 2011
DRUŠTVO MDS LANI OB PODPORI REPUBLIKE SLOVENIJE, KOT DELNIČARJA, USPELO Z NASPROTNIM PREDLOGOM
Na lanski, 17. skupščini Telekoma Slovenije je bil na predlog Društva MDS sprejet tudi nasprotni sklep, s katerim skupščina ni podelila razrešnice nekdanji Upravi pod vodstvom Bojana Dremlja in nadzornikom pod vodstvom Damjana Koletnika. Za takšen predlog smo se odločili na podlagi ugotovitev o velikih izgubah ter dvomljivih poslih na Balkanu. Posledica tega je tudi sedaj uradno potrjena izguba 211 mio EUR, Uprava Telekoma Slovenije, d.d. pa naj bi odgovorne tudi odškodninsko tožila, kot sledi iz medijske izjave g. Ivice Kranjčeviča - predsednika Uprave.
PREDMET SKUPŠČINE: USTANOVITEV SKLADA LASTNIH DELNIC IN ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST NADZORNIKOV IN UPRAVE
Pri pripravi na 18. sejo skupščino Telekoma Slovenije je mag. Adolf Zupan, predsednik Odbora malih delničarjev Telekoma Slovenije pri Društvu MDS predlagal, da NE PODPREMO ustanovitev sklada lastnih delnic. Mag. Adolf Zupan je podjetnik in strokovnjak z bogatimi izkušnjami na področju telekomunikacij, ki je v svoji bogati poslovni karieri bil dolgoletni pomočnik generalnega direktorja PTT podjetja Slovenije, od leta 1993 pa direktor tedanje PTT Slovenija in ne nazadnje tako predsednik, kot tudi član Uprave Telekoma Slovenije.
USTANOVITVE SKLADA LASTNIH DELNIC DRUŠTVO MDS NE PODPIRA
Društvo MDS in Nadškofijska gospodarska uprava Nadškofije Maribor želita skupaj pomagati pri reševanju težav Zvona Ena Holding d.d. in Zvona Dva Holding d.d.
Na pobudo Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (v nadaljevanju Društvo MDS) so se dne 7.3.2011 sestali predstavniki društva (predsednik društva Rajko Stanković, doc. dr. Simon Čadež, dr. Boštjan Udovič, Samo Logar, Stojan Auer in Dimc Aleksander, predstavnik družbe Tafin d.o.o.) ter predstavnika Nadškofijske gospodarske uprave Nadškofije Maribor – v nadaljevanju NGU NŠM (ravnatelj NGU p. Lojze Cvikl DJ in član NGU g. Bernard Geršak), predsednik uprave družbe Gospodarstvo Rast d.o.o. mag. Dušan Zazijal, članica uprave Zvon Ena Holding d.d. mag. Mateja Vidnar, član uprave Zvon Dva Holding d.d. Ljubo Peče ter predsednik uprave Krekove družbe za upravljanje d.d. Uroš Gorišek.
Maribor, 09.03.2011
Predstavniki društva so na srečanju poudarili pomanjkanje informacij o poteku reševanja insolventnih družb Zvon Ena Holding d.d. in Zvon Dva Holding d.d., zaradi česar v javnosti kroži mnogo polresnic ali celo neresnic. V tvornem pogovoru v nadaljevanju je bilo ugotovljeno, da imajo tako predstavniki malih delničarjev kot NGU NŠM podobne poglede glede reševanja insolventnosti obeh družb.
NGU NŠM je predstavnike malih delničarjev seznanila z naslednjimi dejstvi:
- Cilj začetih postopkov zaradi insolventnosti je sanirati družbi Zvon Ena Holding d.d. in Zvon Dva Holding d.d., kot tudi družbi Gospodarstvo Rast d.o.o. in T-2 d.o.o., za kar si intenzivno prizadevajo vse omenjene družbe in nadškofija skupaj z mednarodnimi svetovalci TMF in skupine Rothschild.
- V teku je zaključna faza pogajanj z bankami upnicami.
- Želja NGU NŠM je, da so vlagatelji objektivno obveščeni.
- NGU NŠM veseli pripravljenost malih delničarjev in vlagateljev, da skupaj sooblikujejo nadaljnji razvoj družb Zvon Ena Holding d.d. in Zvon Dva Holding d.d.
Prav tako so svoja stališča in predloge izrazili predstavniki društva malih delničarjev:
Vzajemna bo dobila novo skupščino - nenavadno obnašanje nadzornikov iz vrst ZDUS in ZSSS
Člani zdravstvene zavarovalnice Vzajemna in njihovi zastopniki so na današnji skupščini, na kateri je bilo navzočih 1.318 glasov zavarovancev zdravstvene zavarovalnice, potrdili predlagane spremembe statuta, s katerimi bo omogočeno oblikovanje takšne skupščine Vzajemne, ki bo odražala starostno strukturo njenih zavarovancev. Pooblaščenci Društva MDS imeli 30 % glasovalnih pravic.
Ljubljana, 9. februarja
PROJEKCIJA VZAJEMNE NE POTRJUJE JAVNIH NAVEDB ZDRAVSTVENEGA MINISTRA DORIJANA MARUŠIČA
Po koncu skupščine je sledila predstavitev, ki je temeljila na 24 mio podatkih iz enega leta. Izkazalo se je, da predvidena ukinitev dodatnega zdravstvenega zavarovanja lahko hudo udari po žepu ravno tiste, ki pomoč najbolj potrebujejo (osebe nad 55 let) in jo kot tako v Društvu MDS ne podpiramo. Nenavadno pa je tudi to, da te spremembe zakonodaje pripravljajo ravno osebe, ki so v preteklosti pripravljale argumente proti ukinitvi Vzajemne, d.v.z. oz. dodatnega zdravstvenega zavarovanja, ter za to prejele znatna sredstva s strani le-te. NADZORNICA IN PREDSEDNICA ZVEZE DRUŠTEV UPOKOJENCEV SLOVENIJE (ZDUS) ZA UKINITEV VZAJEMNE
Prav tako je nenavadno, da je takšne spremembe, ki bi prinesle ukinitev, že dvakrat javno podprla dr. Mateja Kožuh Novak v oddaji Tarča in intervjuju, ki je bil objavljen v današnjem Nedeljskem dnevniku. Za ogled prispevka Sveta na kanalu A pritisni na SLIKO.ZDUS OD VZAJEMNE ZAHTEVAL 56.000 EVROV
Prejeli smo tudi odgovore na 5 od 6 vprašanj zastavljenih NS. Ugotavljamo, da so se naša predvidevanja, razen da sankcij zaradi zavrnitve refundacije 56.000 EUR težkega računa ZDUS za povrnitev stroškov organiziranega zbiranja pooblastil ni bila deležna Milojka Kolar, izkazala žal za resnične. Nismo le prejeli odgovora o vlogi Mateje Kožuh Novak pri pridobivanju sponzorskih in donacijskih sredstvih, kar pričakujemo v pisni obliki v prihodnjih dneh, ko jo bomo na to spomnili.
Na očitek o nespretnem vodenju izbora novih članov Uprave ter nepravočasni uskladitvi njihovih prejemkov pred postopkom za licenco na AZN, je predsednik NS Mirko Miklavčič sebi v bran povedal, da ga nihče izmed navedenih kandidatov o tem ni spraševal in da so kriterije o plačah določili šele po izboru, kar je zelo neobičajno in v nasprotju z običajno poslovno prakso, ko najprej razpišeš delovno mesto, za katerega daš pogoje in predvidiš finančna sredstva. Za ogled prispevka Sveta na kanalu A pritisni na SLIKO.VARČEVATI POTREBNO, A NE NA PLEČIH ZSSS, KI TOŽI VZAJEMNO ZA 200.000 EUR
Predstavnik sindikata g. Marjan Urbanč je pomenljivo odgovoril, da ne pozna vsebine tožbe ZSSS proti Vzajemni za 200.000 EUR (gre za 100.000 EUR donacij in 100.000 EUR sponzorskih sredstev, ki je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) prejemala celih 10 let in ker tega zneska Vzajemna v letu 2010 ni izplačala in tudi ne podaljšala pogodbe le to tožijo), pa čeprav je verjetno le-to sestavil pravnik g. Andrej Zorko, ki je tudi član NS Vzajemne iz vrst ZSSS.
KO JE SINDIKALIST V VLOGI DELODAJALCA, ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH (ZDR) NE VELJA
Ukinitev denarnih nadomestil za minulo delo, prehrano in prevoz pri pogajanjih za plače novih članov Uprave g. Marjan Urbanč utemeljuje s tem, da v tem primeru ne velja ZDR, ampak poglavje o individualnih pogodbah, ki to po njegovem dopušča. Vendar številni pravniki menijo, da so ta določila ZDR kogentne narave in se ne morejo obiti tudi v individualni pogodbi.
Boško Šrot in Igor Bavčar naj počakata s šampanjci, saj upanje, da pravna država obstaja umira zadnje
.jpg)
Ob današnji novici o zavrnitvi obtožnice proti Bošku Šrotu in Igorju Bavčarju ter posledično polomu državnih tožilcev za posebne primere, v Društvu - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (v nadaljevanju Društvo MDS), nikakor ne moremo mimo dejstva, da v tem primeru morda gre za namerno vložitev nepopolne obtožnice. Prav zanimivo bi bilo slišati stališče aktualne prve dame državnega tožilstva Republike Slovenije, gospe Barbare Brezigar, kako je lahko dopustila tako »šlamastiko«, ki je resnično v posmeh pravni državi.Ljubljana, 7. februarja 2011
Vsak je nedolžen, dokler se mu ne dokaže nasprotno, a indicev ki dokazujejo nasprotno je mnogo
Po medijsko dobro pokritih aretacijah, smo vsi državljani in državljanke, predvsem pa delničarji Istrabenza in Skupine Pivovarne Laško pričakovali, da bodo pristojni organi profesionalno opravili svoje delo.
A glej ga zlomka - zalomilo se je prav pri »profesionalnosti in strokovnosti«, ki jo nenehno zagovarja še aktualna prva dama tožilstva ga. Barbara Brezigar. Ali morda gre za namerne napake, ki bi preiskave in nato obtožnice oddaljile od znamenitih dogovorov glede Mercatorja v vladni palači med tedanji predsednikom Vlade RS (ki mu je očitno naklonjena prva dama tožilstva) in obema akterjema, bo verjetno pokazala zgodovina.Vendar višina denarnih vsot, ki so se obračale, predvsem pa način rasti in padanja vrednosti finančnih transakcij, so najmanj čudni. Upamo si skoraj trditi, da so bile vsaj neskladne z tedaj veljavno zakonodajo. Indicev, da so se finančno okoristila poslovodstva ob tihem strinjanju nadzornikov v obeh družbah na račun delničarjev je mnogo in upamo, da bodo odškodninske tožbe, ki je v primeru Pivovarne Laško že vložena, v primeru Istrabenza pa še bo, to tudi dokazale.
Generalna državna tožilka Barbara Brezigar naj se izjajsni
A ne moremo, ne da bi javno pozvali generalno državno tožilko RS ga. Barbaro Brezigar, da se opredeli do sodbe in očitkov iz nje, predvsem:
- kdo je odgovoren za nestrokovno pripravo obdolžilnega predloga?
- kdo bi moral po nadzorni funkciji preprečiti vložitev nepopolnega obdolžilnega predloga?
- zanima nas, ali je tožilstvo nadaljevalo s postopkom »začasne zamrznitve premoženja Boška Šrota in njegove družine«, saj imamo občutek, da kljub pisnim obljubam, ki smo jih prejeli v Društvu MDS iz tožilstva dne 16.06.2010 (glej priponko) in ga je podpisal okrožni državni tožilec g. Janez Kozina, se v zvezi s predlogom za zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi v primeru Boška Šrota očitno ni nič zgodilo in je ostalo pri zavrnitvi te zahteve iz predkazenskega postopka,
- ali boste primer dodelili kakšnemu bolj strokovno usposobljenemu tožilcu, ali pa boste tistemu, ki je to “zakuhal”, dodatno dodelili strokovno pomoč?
- ali boste morda odredili tudi notranji nadzor?
ZVON 1 IN ZVON 2 - Vatikan najverjetneje ne bo finančno saniral domnevno 800 mio eur dolga Mariborske nadškofije
ALI BO 65.000 MALIH DELNIČARJEV ZVONA 1 IN 2 OSTALO BREZ VSEGA PREMOŽENJA?
Stališče Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (v nadaljevanju: MDS) je popolnoma jasno, če sta »rimo-katoliška cerkev in njeni pastoralni izvajalci« kot moralna integriteta vabila k vlaganju, v »božje« družbe, ki so se kasneje preoblikovale v ZVON 1 in ZVON 2, bi bilo moralno pošteno, da sedaj, ko sta družbi tik pred bankrotom, prispeva tudi potrebna sredstva za sanacijo. Ker pa nihče ne ve, ali noče vedeti, točno koliko naj bi bila ZVON 1 in ZVON 2 dejansko dolžna, bomo v Društvu MDS zahtevali sklica izrednih skupščin v obeh družbah.
Ljubljana in Maribor, 27.01.2011
ZAHTEVI ZA IZREDNI SKUPŠČINI IN UGOTAVLJANJE MOREBITNE ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST OBEH NADZORNIH SVETOV IN UPRAV
Cilji skupščin so izredne revizija vseh spornih poslov zadnjih 5 let, v kateri se je finančni dolg ZVONU 1 in 2 enormno povišal. Na osnovi teh izsledkov naj se na osnovi morebitnih utemeljenih sumov vložijo ustrezne odškodninske tožbe zoper Uprave oz. člane NS.
CERKEV NAJ OBDRŽI SAMO PREMOŽENJE ZA PASTORALNO IN VZGOJNO IZOBRAŽEVALNO DEJAVNOST, VSE OSTALO NAJ ODPRODA IN POPLAČA DOLGOVE
V primeru, pa da odprodano premoženje (finančne naložbe in nepremičnine) ne zadošča, pa naj razliko pokrije VATIKAN, ki je po KANONSKEM pravu lastnik vseh nepremičnin Slovenske rimo - katoliške cerkve. Če v Vatikan potujejo vsi presežki premoženja, je edino moralno spodobno, da se promet izvrši tudi v obratni smeri, ker je Nadškofija Maribor v resnih težavah zaradi napačnih poslovnih odločitev upravljalcev in nadzornikov.
ALI BO FINANČNIK MARIBORSKE NADŠKOFIJE ODGOVARJAL
Nekdanji finančnik Mariborske nadškofije Mirko Krašovec je izjavil "Zavedamo se, da v preteklosti nismo vedno ravnali tako, da bi bilo očitno, da je naše poslanstvo izključno v službi oznanjevanja, izobraževanja in socialno-karitativnega poslanstva ...
Skupščina Zdravilišča Rogaška ponovno prekinjena za 60 dni
Predsedujoči skupčine odvetnik Zvonimir Cugmas, ki je na prejšnji skupščini poskrbel za pestro dogajanje najel dva varnostnika, po njegovih besedah za "discipliniranje" morebitne neposlušnosti njegovih "strokovnih" navodil delničarjev.
Rogaška Slatina, 20.01.2011
SKUPŠČINA SE NADALJUJE ČEZ 60 DNI
Na predlog lastnika Mateja Goričana so takoj po ugotovitvi prisotnosti, prisotni delničarji sprejeli proceduralni sklep o prekinitvi skupščine za novih 60 dni. Razlog za tokratno prekinitev je tehnične narave, saj vpis novih delnic (skladno z razmerji) še ni izveden, ter dogovori o dokapitalizaciji tudi niso še sklenjeni.
ČEZ 60 DNI O DOKAPITALIZACIJI IN USKLADITVI STATUTA
Osnovni kapital družbe, ki znaša nekaj več kot milijon evrov in je razdeljen na skupaj 10.478 delnic, nameravajo povečati za 1,28 milijona evrov, na 2,32 milijona evrov.
Logistični holding, kot velika razvojna priložnost? Da, toda ne za vsako ceno!
Današnja Druga konferenca o Slovenskem logističnem holdingu, ki jo je organiziralo Ministrstvo za promet je sicer postregla s številnimi odgovori na odprte dvome, a vendarle pustila še precej neznank.
Brdo pri Kranju, 14. januarja 2011
Po mnenju Društva MDS je ključno vprašanje glede morebitnega omejevanja konkurenčnosti. Pravnik doc. dr. Klemen Podobnik je opozoril, da obstaja možnost, da logistični holding vendarle ne bo dobil dovoljenja Urada za varstvo konkurence.
Na drugi strani pa se mu kot pravniku s področja konkurenčnega prava zastavlja vprašanje: zakaj bi najprej ustvarili »monopolista« in ustanovili novo agencijo, ki bi skrbela za to, da se ta monopol ne bi zlorabljal, če že sedaj imamo delujoči trg?
USTVARJANJE KARTELOV IN MOREBITNI BEG STRANK IZ LUKE KOPER
Na ta nerazumni fenomen je med vprašanji in dilemami opozoril tudi Rajko Stanković - predsednik Društva MDS. Dejal je, da se ne zdi logično omejevati konkurenco, zlasti v luči pomislekov, ki jih je predstavil Klemen Podobnik, ne da bi prej zagotovili jasno definicijo dostopa do infrastrukture, ki se lahko izvede z izločitvijo v posebno družbo, ali pa se jasno zapiše pod kakšnimi pogoji lahko vsi dostopajo do nje.
Nerazumno se mu je zdela zamisel o ustanavljanju novega monopola, ko pa je par mesecev nazaj potekal boj zoper bančni in elektro kartel. Meni, da predlagana oblika, ki omejuje konkurenco, lahko ob vsiljevanju enotne storitve privede do odhoda številnih strank iz Luke Koper v smereh 50 km proti severu ali jugu (Trst ali Reka). Zanimalo ga je, ali imajo snovalci Slovenskega logističnega holdinga pripravljen kakšen scenarij tudi za ta primer, saj so številne stranke Luke Koper napovedale svojo preusmeritev v druga pristanišča. Nenazadnje, sedanji model bi morda bil bolj primeren za čas SOZD-ov pred letom 1990, kot pa v 21. stoletju.
Peter Mahnič, logist in špediter iz ACK, d.d., je tudi opozoril, da mora biti infrastruktura (pristanišča in tiri) javno dostopna pod konkurenčnimi pogoji vsem. V Sloveniji so navsezadnje prisotni številni svetovni logisti, katerih letni promet je večji, kot je BDP Slovenije.
Eden izmed udeležencev - nekdaj sicer prvi človek enega izmed treh velikih sistemov, ki se združujejo - je ob robu srečanja v neformalni debati izjavil: »Iz treh bolnikov ne moreš narediti enega zdravega, potrebno bi bilo najprej sanirati vse tri družbe, prenesti infrastrukturo na posebne družbe in šele nato ustanavljati holding.«
EKONOMSKI VIDIKI IN ODPRTE DILEME
Pred odločitvijo o usodi logističnega holdinga bo treba odgovoriti še na nekaj vprašanj, tako ekonomske kot pravne narave. Ekonomist Janez Šušteršič, ki je predstavil ekonomske vidike povezovanja Slovenskih železnic, Luke Koper in Intereurope, pa ob tem opozarja, da je treba dobro premisliti in se glede holdinga čim prej odločiti, predvsem pa najti odgovore na:
· kako zagotoviti konkurenco v primeru oblikovanja holdinga,
· kako prepričati vodstva podjetij za ta projekt
· kako urediti razmerja med podjetji v holdingu in zavedati se moramo, da noben izračun vnaprej ne more zagotoviti uspeha.
ODGOVORI NA PRAVNA VPRAŠANJA IN ODPRTE DILEME
Pravnik Bojan Bugarič je izpostavil predvsem vprašanja o pravni ureditvi regulatornega organa in o koncesiji Luke Koper. Glede slednjega je Bugarič dejal, da povezovanje podjetja, ki ima koncesijo za opravljanje dejavnosti v holding ne pomeni tudi prenehanje koncesije, saj pravo dopušča več načinov dopolnitve koncesije.
IZPLAČILO MALIH DELNIČARJEV LUKE KOPER IN INTEREUROPE SKLADNO Z DOLOČILI ZPRE-1
Na vprašanje iz prejšnje konference o tem, kako si Vlada RS predstavlja izplačilo preostalih deležnikov, ki jih je v Luki Koper nekje okoli 33 % in v Intereuropi nekje okoli 60 % je bil odgovor jasen in nedvoumen: skladno z določili Zakona o prevzemih (ZPRE-1). Na dodatno vprašanje udeleženca v zvezi s ceno izplačila pa je ostal brez odgovora. Pričakovati je, da so pričakovanja malih delničarjev dokaj visoka, glede na trenutne neverjetno nizke cene, ki so še padle po napovedi ustanavljanja holdinga. Razlika v vrednosti, če primerjamo najvišje tečaje in trenutne, pa je kar 4 do 5 kratna.
SLOVENSKE ŽELEZNICE ZA, OSTALA DVA UDELEŽENCA BOLJ SKEPTIČNA
Holdinška struktura sicer predstavlja le eno izmed možnosti za izboljšanje poslovanja podjetij. V konkretnem primeru, upoštevaje dejansko stanje podjetja in globalno krizo, pa ne rešuje osnovnega problema organizacije in neučinkovitosti SŽ. Istočasno prinaša tveganje, da bo že tako slabo poslovanje SŽ v slabše poslovanje potegnilo tudi zdrave dele slovenskega transportnega sektorja (Luka Koper, Intereuropa). SŽ bi bilo potrebno najprej reorganizirati na dva dela: infrastrukturo in promet. V obeh delih je potrebno izvesti reorganizacijo poslovanja, racionalizacijo in modernizacijo vsakega dela posebej, ter poiskati nove pristope za nastop na trge.
Istočasno ne gre pozabiti, da je komercialno povezovanje lahko povsem dovolj za boljše poslovanje vseh treh družb. Le-te imajo namreč povsem različne kulture, organizacijske klime, način dela in tudi razmišljanja, kar posledično onemogoča poslovanje pod isto streho.
SINDIKATI OPOZARJAJO NA MOREBITNO TEMPIRANO SOCIALNO IN ODGOVORNOST MENAGERJEV
Sindikati opozarjajo na ogroženost delovnih mest v primeru propada holdinga, dvomijo v izboljšanje poslovanja, ki naj bi ga prinesel holding, opozarjajo pa tudi na tveganja zaradi premajhne odgovornosti managerjev v Sloveniji, ki upravljajo velika podjetja.
dr. MAKS TAJNIKAR ZAGOVARJA MREŽENJE IN PRI TEM DODAJA, DA NE SLOVENCI, NE NEMCI TEGA NE OBVLADAMO. AKUN IMA ŽE SEDAJ MOŽNOST HOLDINŠKE PLATFORME
Bolj skeptičen je bil predsednik upravnega odbora Adrie Airways dr. Maks Tajnikar, predvsem do načina oblikovanja holdinga. Holdinški vrh bi po njegovih besedah zmanjšal fleksibilnost povezanih podjetij, zato je sam predlagal alternativo mreže, ki naj bi bila bolj pogosta, kot npr. pri Italijanih. Mimogrede je spomnil, da ima Vlada RS že v tem trenutku vse vzvode za holdinško platformo preko AUKN, ki upravlja vsa tri podjetja.
PREDSEDNIK VLADE RS BORUT PAHOR TRDNO PREPRIČAN V PROJEKT
Borut Pahor - predsednik Vlade RS je večkrat jasno nakazal, da zanj dvoma o uspešnosti projekta ni več. Zaveda pa se, da bo končno odločitev morala sprejeti Vlada RS ali celo Državni zbor, ter pozval vse akterje, da morda v zadnjem krogu pogovorov, ki se bodo odvijala v podjetjih razrešijo še vse preostale dileme. Vendarle, brez dobre volje in predvsem zavzetosti vseh treh akterjev, projekt ne more uspeti. Osebno sicer verjame, da bo projekt uspešen, a hkrati priznava, da ni vedeževalec in bi bilo neodgovorno če bi trdil, da morda ne bo težav. Tudi slednje so rešljive z dobro voljo vseh.
DRUŠTVO MDS NE NASPROTUJE PROJEKTU – POTREBNI SO PREDHODNI KORAKI
Društvo MDS glede na predstavljene odgovore, tako ekonomske kot pravne, ni že vnaprej nenaklonjeno projektu. Ocenjuje le, da je potrebno predhodno opraviti naslednje:
· ločiti infrastrukturo (tire in pristaniško),
· zagotoviti sredstva za hitro posodobitev železniških tirov in izgradnjo drugega tira od Luke Koper do Divače (mimogrede, prvi tir je bil izgrajen prav zaradi Luke Koper in njenih potreb),
· finančno sanirati vsa tri podjetja, ponovno opraviti ustrezno analizo stanja, prednosti, slabosti, priložnosti in tveganj in šele nato pristopiti k oblikovanju holdinga.
V MEDIJIH JE BILA PREZRTA KLJUČNA DILEMA: ALI BO UVK (slovenski ali evropski) SPLOH DOVOLIL NASTANEK HOLDINGA?
Delničarji na skupščini Perutnine Ptuj ostali brez dividend in pojasnil na vprašanja aktualni Upravi in NS zato je Društvo MDS napovedalo izpodbijanje sklepov skupščine
Na današnji skupščini družbe Perutnina Ptuj, d.d. sta pooblaščenca Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (Društvo MDS) in Zavoda za izobraževanje in zastopanje malih delničarjev Maribor zastopala 37 delničarjev- lastnikov 0,591 % delnic z glasovalno pravico v osnovnem kapitalu.
Ptuj, 23. decembra 2010
UPRAVA NE ŽELI DELITI DOBIČKA, ŽELI PA KUPOVATI LASTNE DELNICE Z DENARJEM VSEH DELNIČARJEV
Pravna zastopnica Društva MDS Mojca Cvetko in Stojan Auer, predsednik Sveta Zavoda za izobraževanje in zastopanje malih delničarjev Maribor, sta na skupščini vložila nasprotni predlog k predlogu sklepa pod 2.2. točko dnevnega reda »Predstavitev letnega poročila družbe Perutnina Ptuj, d.d., poročila revizorja in poročila nadzornega sveta o potrditvi letnega poročila za poslovno leto 2009, seznanitve s prejemki članov uprave in članov nadzornega sveta, uporaba bilančnega dobička ter podelitev razrešnice upravi in nadzornemu svetu«. Predlagano je bilo, naj se bilančni dobiček družbe Perutnina Ptuj d.d., ki na dan 31.12.2009 znaša 3.700.565,94 EUR uporabi tako, da se del bilančnega dobička v znesku 384.117,60 EUR razdeli delničarjem, ki so vpisani v delniško knjigo na naslednji delovni dan po zasedanju skupščine, pri čemer znaša dividenda 0,067 EUR bruto na delnico. Dividende se izplačajo delničarjem v 30 dneh po sprejetju sklepa na skupščini, preostanek nerazdeljenega bilančnega dobička v višini 3.316.448,30 EUR ostane nerazporejen in se prenese v naslednje poslovno leto.
