Aktualno

Pooblaščenca Društva Mali delničarji Slovenije (Društva MDS), sta na današnji, 19. skupščini družbe Sava, d.d., zastopala nekaj manj kot 100.000 glasov malih delničarjev, kar je na skupščini predstavljalo več kot 6,64 % prisotnega kapitala. Skupščina družbe je potrdila vse predlagane sklepe, vključno z imenovanjem novega člana nadzornega sveta (NS), g. Mira Medveška. Poleg poenostavljenega zmanjšanja kapitala, so delničarji potrdili tudi Letno poročilo za leto 2012, ki je bilo zaznamovano z obširni razdolževanjem celotne skupine Sava.

Bled in Ljubljana, 30. april 2013

Poslovna skupina Sava je v letu 2012 dosegla 192,2 milijona evrov prihodkov

Na sami skupščini je delničarje med drugim podrobno zanimalo tudi kako so potekali posli z Merkurjem in pa če je zoper prejšnje vodstvo bil sprožen kakršen koli postopek, s strani NS družbe, saj iz tega naslova družba beleži slabitev v skupni višini nekaj več kot 70 mio EUR. Žal do tega trenutka ni bila vložene ne kazenska in ne odškodninska tožba zoper bivše poslovodstvo.

Skupina Sava je lani ustvarila 99,3 milijona evrov čiste izgube, medtem ko je ta leto prej znašala nekaj več kot 157 milijonov evrov. Družba Sava je lani ustvarila 49 milijonov evrov čiste izgube, kar je približno tretjina predlanske izgube. Na izgube so večinoma vplivale slabitve finančnih naložb.

Za ogled prispevka novinarja Florjana Zupana iz Dnevnika ob 19.00 uri TV SLO1 kliknite TUKAJ.

Vrednost oslabitev na ravni skupine so znašale 85,4 milijona evrov, od česar 52,8 milijona evrov oslabitev odpade na naložbo v Gorenjsko banko, d.d., 24,7 milijona evrov pa na oslabitev naložbe v Abanko Vipa, d.d. Poleg oslabitev finančnih naložb so na dosežen finančni izid vplivali nižji finančni prihodki, predvsem kot posledica zaostrenih gospodarskih razmer in z njo povezano manjšo kupno močjo.

Gumarstvo je v letu 2012 še zadnjič v sestavi Poslovne skupine Sava in je na mednarodnih trgih doseglo 120,2 milijona evrov prihodkov od prodaje. Dejavnost je bila uspešno prodana češki gumarski skupini ČGS, ki se je pogodbeno zavezala ohraniti tudi obstoječa delovna mesta vsaj še naslednjih 5 let.

Turizem je ustvaril 64,8 milijona evrov prodajnih prihodkov, kar je na skoraj enaki ravni kot leto poprej. Upad obiskov slovenskih gostov so uspešno nadomestili z gosti iz tujine, kjer je družba zabeležila 2,8 % rast nočitev. Rast nočitev domačih gostov je bila 1,6 %, kar nekoliko presega povprečje slovenske turistične panoge. In prav turistična divizija naj bi v prihodnje bila ena od dveh gonilnih sil Poslovne skupine Sava.

Dejavnost Nepremičnin je bila prodana Zavarovalnici Triglav, d.d. za 16,7 milijonov EUR.

Družba Sava je lani ustvarila 3,1 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je bilo za 43 % manj kot predlani in za 18 % nad načrtovanimi. Kar 81 % je predstavljala prodaja storitev Save, družbam v skupini. Oslabitve finančnih naložb so na čisti rezultat vplivale v višini 34,5 milijona evrov.

Skupščina sprejela poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala

Osnovni kapital družbe se z dosedanjega zneska, ki znaša 83.751.567,51 EUR, zmanjša za znesek 58.309.716,03 EUR, tako, da po zmanjšanju znaša 25.441.851,48 EUR. Pripadajoči znesek vsake delnice v osnovnem kapitalu bo po njegovem zmanjšanju znašal 12,68 EUR. Sprejem takega sklepa pa ne spreminja razmerij (odstotkov) med obstoječimi delničarji v družbi, saj število delnic ostaja enako, kot pred sprejemom tega sklepa.

Predsednika Društva Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) Rajko Stanković in predsednik Društvo mali delničarji Pivovarne Laško (DMDPL) Dušan Siljan sta danes, 30.04.2013 na predsednico Vlade Republike Slovenije mag. Alenko Bratušek naslovila pismo v katerem sta jo seznanila o pereči problematiki Skupine Pivovarne Laško, ter pismo v vednost posredovala tudi ministru za finance, ministru za gospodarstvo razvoj in tehnologijo ter ministru za kmetijstvo in okolje.

Ljubljana, Laško 30.04.2013

Spoštovana predsednica vlade, mag. Alenka Bratušek,

verjamemo, da vodenje vlade v zapletenih razmerah v katerih se nahaja Slovenija ni preprosto ter zahteva veliko dela na številnih področjih. Pa vendar mislimo, da ste ga sprejeli s polnim zavedanjem položaja, saj je kriza, v kateri se nahaja država, znana več ali manj vsem državljanom. S tem pismom vas želimo opozoriti na nujno ukrepanje tudi na področju, za katerega smo prepričani, da mu zadnje slovenske vlade niso posvečale dovolj pozornosti. Drugače si pač ne znamo, ali pa ne želimo razlagati malomarnega odnosa politike do položaja Skupine Laško, predvsem z vidika lastništva in skrbi za davkoplačevalsko premoženje.
 
Visoka zadolženost skupine je znana širši javnosti. Znano je tudi dejstvo, da je v preteklosti odprodajo ključnega premoženja, kot so delnice Mercatorja, s katero bi družbe lahko znižale dolg do bank upnic na obvladljivo raven, preprečevala prav politika. Hkrati pa se banke upnice, ki so obenem tudi lastnice, med katerimi so najpomembnejše prav banke v javni lasti, z nenehnimi kratkoročnimi reprogrami posojil, aktivno izčrpavajo družbe, ki sicer še vedno uspevajo ustvariti visoke dobičke iz tekočega poslovanja. 

Skupina Laško je bankam upnicam od leta 2010 plačala samo za stroške kratkoročnih reprogramov posojil 2,2 milijona evrov. V istem obdobju jim je odplačala za 80 milijonov evrov glavnic in še 60 milijonov obresti. V državni proračun je v tem času nakazala več kot 330 milijonov evrov različnih dajatev. Ob tem je redno poravnavala tudi obveznosti do dobaviteljev in zaposlenih. Vse to iz tekočega poslovanja, prostega denarnega toka ter dobičkov. Delničarji dividend, kljub tekočim dobičkom, nismo dobili že dolga leta.

Spoštovana gospa predsednica vlade, zelo malo družb poznamo, ki bi bile sposobne ob takem izčrpavanju preživeti toliko časa, zato nas pasiven odnos dosedanjih vlad do reševanja problematike družb skupine prav zaprav šokira. Mali delničarji in nekateri drugi investitorji smo v nakup delnic vložili lasten denar, ki smo ga zaslužili s poštenim delom in nismo bili del tajkunsko - kreditnih špekulacij, kot sedanje, po spletu okoliščin, večinske lastnice banke. Želimo opozoriti tudi, da sta med lastniki skupine tudi paradržavni sklad in mednarodni investicijski sklad s sedežem na Norveškem. Težko bo slovenska vlada prepričala tuje investitorje, da je Slovenija še lahko atraktivna država za vlaganja, če bo po drugi strani ob aktivni vlogi bank v javni lasti do konca izčrpala, razkosala in potem za drobiž odprodala podjetja, ki so sposobna poslovati z dobičkom.

Pritiske za razkosanje in odprodajo po delih skupine, banke upnice v zadnjem času namreč vse bolj stopnjujejo. Vsem, tudi povprečnim ekonomistom pa je jasno, da investitorji ne kupujejo več proizvodnih kapacitet, ki jih je povsod po svetu dovolj, ampak tržne deleže blagovnih znamk. Zato bi samo izjemno slab gospodar pred prodajo sam razpolavljal tržne deleže v vseh segmentih vodilnih blagovnih znamk. Omenjeni pritiski pa se stopnjujejo že do mere, da bi lahko celo špekulirali, da smo na pragu nove bankirsko - tajkunske zgodbe. Morda namreč v ozadju že čaka kak izbranec, ki bi dobil do sedaj uspešne družbe po koščkih praktično zastonj. S takimi poslovnimi odločitvami pa bi veliko denarja izgubile tudi banke v javni lasti, katerih izgube bomo slej kot prej spet pokrivali državljani davkoplačevalci. Zato se mali delničarji Pivovarne Laško lahko počutimo dvakrat oškodovani, če ne celo opeharjeni.

Skupščina Adrie Airways je razpravljala o poslovnih rezultatih leta 2012, prav tako pa je podelila razrešnico Upravi in NS za delo v letu 2012. Zaradi pokrivanja izgube je prišlo do zmanjševanja osnovnega kapitala. Prav tako pa je skupščina izvolili revizorja za leto 2013 ter sprejela spremembe statuta na katere je Društvo MDS preko svoje vodje Petra Marna napovedalo izpodbijanje. Skupščina je sprejel tudi akt o politiki prejemkov članov Uprave ter pravila o določitvi pravic le teh iz delovnega razmerja. Skupščina je potrdila določitev višine plačil za opravljanje funkcije in sejnine članov NS ter članov revizijskih komisij za naslednjih 12 mesecev.

Ljubljana in Brnik, 26. april 2013

Uprava in NS z razrešnico

 Skupščina je v okviru razprave o poslovnem poročilu med drugim ugotovila, da je glede upoštevanja menjalnega razmerja med ameriškim dolarjem in evrom po tečaju 1,28 dolarja za en evro, uprava pod vodstvom Klemna Boštjančiča pravilno napovedala poslovni izid 2012, ki je žal negativen. Z veliko večino pa je bila tudi potrjena razrešnica upravi pod vodstvom Klemna Boštjančiča. Ob tem se nehote zastavlja vprašanje, zakaj ga je NS Adrie Airways sploh razrešil?

Za ogled TV prispevka novinarja Florjana Zupana kliknite tukaj ali na sliko.

Po predstavitvi poročila NS Adrie Airways za leto 2012 sta tako v.d. predsednika uprave Mark Anžur, kot tudi predsednik NS Tone Pekolj napovedala, da bo leto 2013 uspešno in brez izgube. Skupščina je tudi NS podelila razrešnico za preteklo leto.

Poenostavljeno zmanjšanje kapitala

Skupščina je sprejela poenostavljeno zmanjšanje kapitala in dala NS pooblastilo za spremembo statuta. Kljub nasprotovanju malih delničarjev je bil izglasovan sklep, da vsak delničar za 5 obstoječih delnic prejeme 1 novo, kar je že drugo združevanje delnic v zadnjih 2 letih (nazadnje smo bili priča združevanja delnic v razmerju 4 stare delnice za 1 novo delnico).

Politika prejemkov uprave

Objavljenemu predlogu smo v Društvu MDS nasprotovali. Pri prejemkih uprave smo menili, da so priloženi kriteriji nepopolni in zahtevajo dodatne razjasnitve na skupščini. Iz sedaj postavljenih kriterijev namreč izhaja, da je uprava stimulirana že za doseganje plana, smiselno pa bi bilo, da je vsaj polovično stimulirana tudi za preseganje plana. Eden od ciljev plana je tudi odprodaja letal ali oddaja v najem, vendar brez omembe cene in za kaj naj bi bila uporabljena morebitna kupnina. Prav tako pa ni opredeljeno poslovno nepotrebno premoženje, ki naj bi se tudi prodajalo. To je le del pripomb, ki smo jih podali na skupščini.

Za ogled TV prispevka novinarke Ane Turk iz Planet TV kliknite tukaj ali na sliko.

Predlagali smo, da namesto tega skupščina sprejme sklep, da je v primeru pozitivnega rezultata uprava upravičena do 25 % nagrade, vendar nismo bili uslišani.

Izpodbijane spremembe statuta zaradi resne ogroženosti varnostnega protokola

Društvo MDS in še nekaj razpravljavcev je nasprotovalo spremembi statuta, po kateri bi ločili funkcijo vodje operaterstva (Accountable Manager) od uprave družbe.

Peter Marn, vodja OMD Adrie Airways pri Društvu MDS, je napovedal izpodbijanje tega sklepa. Po priporočilih Mednarodne asociacije letalskih prevoznikov (IATA) je ta funkcija povsod v Evropi in svetu povezana s predsednikom uprave ali članom uprave, ki je odgovoren za finance. Le tako je možno sprejeti suvereno odločitev o plačilu morebitnega potrebnega nujnega popravila letala v tujini.

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je v imenu delničarja družbe, preko Odvetniške družbe Križanec & Potočnik, vložilo izpodbojno tožbo na sklep 21. skupščine Luke Koper, kjer je skupščina potrdila imenovanje revizorja, katerega naj bi izbral Nadzorni svet (NS). Sprejeti sklep predvideva, da naj bi NS sam imenoval revizorja, ki bi revidiral delo tega istega NS, istočasno pa naj bi revizor priskrbel še pravno storitev, kar je vse skupaj v popolnem nasprotju z veljavno zakonodajo in posebej 318. členom ZGD-1, ki ureja poglavje posebne revizije. Čeprav je na nezakonitost sklepa opozoril tako predsednik skupščine kakor notarka je Slovenska odškodninska družba (SOD) glasovala za sprejem sklepa, zaradi česar je bil predlagani sklep tudi sprejet.

Ljubljana in Koper, 22. april 2013

Strokovno upravljanje naložb?!

Kot smo že poročali po sami skupščini, smo se prisotni na skupščini sprva seznanili z »ping pong-om« pisem, ki jih je glavni delničar (Republika Slovenija in SOD) naslavljal na Luko Koper, ki je podal zahtevo za sklic skupščine in jo nato do nadaljnjega preklical, potem zopet zahteval skupščino, dan pred zasedanje skupščine pa ponovno zahteval preklic skupščine.

Ali je bil sklep politično motiviran in namenjen za točno določenega revizorja in točno določenega odvetnika?!

Istočasno je sedaj že nekdanja AUKN, v imenu države, pripravila sklep o imenovanju revizorja, ki pa je bil očitno predvsem politično motiviran, saj ni bil spisan v skladu z veljavno zakonodajo, kaj šele pravili revizijske stroke. Sklep, ki je bil izglasovan, predvideva, da naj bi posebnega revizorja imenoval NS, zato, da bi le ta preveril njihovo preteklo delo in nato še s pravnikom, ki bi ga najel revizor, ocenil možnost vlaganja izpodbojnih tožb proti tem istem NS in upravi.

Očitno so pripravljavci sklepa računali, da bo menjava NS v Luki Koper uspešna in niso predvideli možnosti, da bo le ta morda ostal 'v sedlu' in zato je sedaj prišlo še do bolj 'absurdne situacije', da nad celotnim postopkom zdaj bdi NS, ki je preiskovanec in bo moral morebiti tožiti samega sebe in upravo.

V Društvu MDS se z začudenjem sprašujemo, kdo je pripravljal vsebino sklepa, saj je več kot očitno, da avtor besedila ni vešč gospodarskega prava, čeprav bi za pripravo vsebine bilo potrebno prebrati zgolj 318. člen ZGD–1.

Spomnimo, dne 21. marca 2013 je Rajko Stanković kot zavarovanec Vzajemne, d.v.z., javnost obvestil o izidu žreba, katerega posledice bo občutilo 15 izvoljenih zastopnikov zavarovancev po preteku dveh let od izvolitve. Takrat je tudi pravilno napovedal, da si bo interesna skupina pod vodstvom Aleksandre Podogornik podredila Vzajemno, d.v.z., kar je danes tudi z imenovanjem novega šefa, Aleša Mikelna »de facto« tudi izvedla.

Ljubljana, 17. april 2013

Novi šef brez ene same izkušnje v zavarovalništvu?!

Iz javno dostopnih podatkov je razvidno, da je Aleš Mikeln, po izobrazbi diplomirani inženir strojništva, trenutno zaposlen kot direktor družb Swaty, d.d. in Comet, d.o.o., v preteklosti pa je deloval v Železarnah Ravne, Noži Ravne in pa v Palomi. Iz dostopnih podatkov o g. Mikelnu nas zanima, na osnovi česa je NS Vzajemne imenoval strokovnjaka za strojništvo, ki je v svoji karieri deloval izključno v proizvodnji in ni razvidno niti ene izkušnje iz področja storitvenega sektorja, kaj šele zavarovalništva.

Predsednica NS Vzajemne, Aleksandra Podgornik za odnose z javnostjo najela agencijo Dialog SI.NET, d.o.o., katere direktor in tajnica sta bila ovadena zaradi »podkupovalne afere«

Kot je bilo razkrito v časniku Finance, dne 1.2.2013, so kriminalisti na pristojnemu državnem tožilstvu ovadili lastnika in direktorja PR agencije Dialog, Branka Voduška in njegovo tajnico, saj so jih varnostne kamere posnele na treh poštah v Ljubljani, kako plačujeta položnice, na katerih je kot vplačnik naveden Simon Toplak, kot prejemnik pa Društvo Mali delničarji Slovenije z namenom diskreditacije tako Simona Toplaka kot Rajka Stankovića, ki opozarjata na nepravilnosti pri prevzemanju Perutnine Ptuj - kar je dokazala tudi že izvedena posebna revizija. Na osnovi navedenega upamo, da sedaj sporna agencija ne bo postala še hišna agencija Vzajemne, d.v.z., saj je to že v Perutnini Ptuj in na Štajerski gospodarski zbornici.

Javni poziv tožilstvu in organom pregona

V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) smo izredno negativno presenečeni, da Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pripravlja spremembe zakonodaje, ki bistveno posegajo v pravice malih delničarjev in pri tem niti ne vpraša za mnenje tistih, ki delujemo na tem področju že kar nekaj časa. Naj spomnimo, da je Vlada RS že pod vodstvom Boruta Pahorja sprejela avtentično razlago 2. odstavka 75. člena Zakona o Prevzemi (ZPre-1), v povezavi s 63. členom ZPre-1, ki so bile tedaj kljub jasnim opozorilom Društva MDS in ATVP o nezakonitosti, ter retroaktivnosti, sprejete in jih je nato ustavno sodišče odpravilo oziroma razveljavilo.

Ljubljana, 12. april 2013

Poziv Ministrstvu in Vladi RS

Zato v Društvu MDS Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter celotno Vlado RS pozivamo, da ne sprejema novih neustavnih sprememb zakonodaje, saj s tem ponovno želijo grobo poseči v obstoječe predpise in to verjetno zgolj z enim samim ciljem; 'kadrovsko kombinatoriko v NS' v podjetjih, kjer država nima glasovalnih pravic. V Društvu MDS bomo uporabili vsa pravna sredstva, da zaščitami upravljalske pravice malih delničarjev.

Kot že večkrat do sedaj, smo dokazali, da je strah, da bomo mali delničarji ugrabili družbe, kjer je država brez pravic, neutemeljen; to smo konkretno dokazali na skupščini Telekoma Slovenije, kje bi lahko mali in manjšinski delničarji preglasovali edinega državnega lastnika Modro zavarovalnico, a tega nismo storili, saj si kot odgovorni deležnik ne uzrupiramo večine, pa čeprav smo z strani države in njenih paradržavnih upravljalce vedno znova izključeni iz procesa nadziranja družb. Tako smo kljub temu, da država ni imela glasovalnih pravic, državnim lastnikom prepustili 4 od 6 mest, kar je v sorazmerju z lastniško sestavo Telekoma Slovenije (državni in paradržavni lastniki imajo skupaj 73,82 %).

Zelo zanimivo pa je na drugi strani bilo glasovanje v Petrolu, kjer si je država, ki ima nekaj več kot 30 %, uzrupirala 5 od 6 mest in malim delničarjem ni prepustila niti enega člana NS; eno mesto je dala le g. Dariju Južni kot 11 % lastniku le tega.

Spomnimo, dne 21. marca 2013 je Rajko Stanković kot zavarovanec Vzajemne, d.v.z., javnost obvestil o izidu žreba, katerega posledice bo občutilo 15 izvoljenih zastopnikov zavarovancev po preteku dveh let od izvolitve. Iz medijev je razbrati, da se je Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) tokrat izredno ažurno odzvala in že proučuje postopke glede žreba, kar vliva dodatno zaupanje zavarovancev v to institucijo.

Ljubljana, 06. april 2013

Računalniški program oz. algoritem spisali kar zaposleni na Vzajemni

Nesorazmerni rezultati izpada zastopnikov zavarovancev Vzajemne d.v.z. so vzbudili dvom v računalniški algoritem oz. program, ki naj bi zagotovil neodvisnost pri teh postopkih, a ker je algoritem oz. program spisal nekdo od zaposlenih na Vzajemni in ne neodvisni, strokovno usposobljeni strokovnjaki, obstaja velika senca dvomov v pravilnost izvedbe žreba, kar je očitno pripoznala tudi AZN in sedaj opravila nadzor in seveda z zanimanjem čakamo njihove ugotovitve.

Ali teorija velikih števil v Vzajemni velja?

Z 'naključnim računalniškim žrebom' je iz skupščine Vzajemne izpadlo 6 od 18 predstavnikov ŠGZ, 6 od 12 predstavnikov Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) in Društva MDS in 3 »neodvisni« kandidati od 15. Predstavniki Društva MDS in KGZS smo predlagali klasičen žreb, ki bi ga opravil vsak posamezni zastopnik, vendar naš predlog žal ni bil upoštevan. Tako zaradi nenavadnih rezultatov ostaja odprto vprašanje glede domnevnega računalniškega postopka, ki naj bi zagotavljal naključni žreb.

Preostalih 30 članov skupščine Vzajemne bo izvolilo 15 novih članov skupščine Vzajemne

Skrb vzbujajoče je še, da lahko preko sistema kooptacije ponovno sodeluje tudi sedaj izpadli zastopnik in ga na to mesto izvoli večina, ki je imela srečo in obstala v skupščini Vzajemne. Tako bo večina odločala o manjšini in glede na sedaj znana razmerja se nam obeta, da se bo interesna skupina ŠGZ, ki ima sedaj 12 od 30 članov, teoretično okrepila kar za 15 članov. To pomeni, da bo po novem v skupščini lahko zasedla kar 27 mest od 45, saj za to potrebuje prepričati le še 4 aktualne zastopnike v skupščini in z 16 glasovi preglasuje ostalih 14 ter si ukroji sestavo skupščine po svoji meri.

Rajko Stanković v sodelovanju z partnerji pripravlja predlog spremembe zakonodaje

Danes je v Kopru potekala 21. skupščina Luke Koper, d.d., in čeprav so si državni upravljavci prizadevali, da bi skupščino preklicali, je vendarle prevladovala pravna država in zahvaljujoč predsedujočemu skupščini, so delničarji sklepali o skupščini, ki jo je sicer predlagala zdaj že bivša AUKN, 20. decembra 2012. Delničarji so skoraj soglasno glasovali proti odpoklicu članov NS, je pa SOD poskrbel za sprejem sklepa o revizorju, ki naj bi ga imenoval NS, čeprav za to ne obstaja pravna podlaga. Društvo MDS samo in v imenu pooblastiteljev ter VZMD so zato napovedali izpodbijanje sklepa, med tem ko je KAD poudaril, da se je glasovanja vzdržal.

Koper, 05. april 2013

Država ne želi upravljati svojega premoženja

Prisotni na skupščini smo se najprej seznanili s serijo pisem, ki so jih pošiljale različne državne ustanove na sedež Luke Koper, kje se je sprva zahtevalo, da naj se skliče skupščino, nato pa od včeraj zvečer dalje, da se skupščino prekliče. Ravnanje večinskega lastnika Luke Koper, Republike Slovenije, je zato povsem nerazumno in hkrati tudi v posmeh korporativnemu upravljanju, ki se ga velikokrat omenja, skoraj nikoli pa upošteva.

Za ogled TV prispevka novinarja Edi Mavsarja iz oddaje Primorske kronike TV SLO1, z dne 05.04.2013 pritisnite TUKAJ (pričetek prispevka na 4 min 30 sek).

Današnja skupščina Petrola je minila v že tradicionalnem slogu, saj so delničarji znova bili ujetniki Slovenske odškodninske družbe (SOD) ter Kapitalske družbe (KAD), ki sta danes obvladovala večino glasovalnih pravic. Delničarji bodo do 12.08.2013 prejeli 10 EUR dividende za posamezno delnico, kar je sicer 1,5 EUR več od prvotnega predloga Uprave in NS, hkrati pa je bilo imenovanih 6 novih članov NS, od katerih edina obstoječa člana NS ostajata Tomaž Kuntarič in Irena Prijović. Društvo MDS ni uspelo s svojim predlaganim kandidatom za NS, Gordanom Šibićem, prav tako pa je bil neuspešen VZMD, s svojima dvema kandidatoma za NS.

Ljubljana, 04. april 2013

Dividenda 10 EUR do sredine avgusta

Delničarji so skoraj soglasno izglasovali nasprotni predlog SOD-a in KAD-a, ki sta za dividendo predlagala delitev tako rekoč celotnega dobička Petrola leta 2012. Vsi delničarji družbe bodo prejeli dividende najkasneje do 12.08.2013, hkrati pa je predsednika uprave, mag. Tomaž Berločnik poudaril, da si bodo v prihodnjem letu prizadevali za hitrejše izplačilo dividende.

Za ogled TV prispevka o dogajanju na 23. skupščini Petrola, d.d.,, novinarja Florjana Zupana iz oddaje ODMEVI ob 22.00 uri TV SLO1, dne 04.04.2013 pritisnite TUKAJ ali na sliko,

Nov NS po volji SOD-a in KAD-a

Skupščina je v NS po nasprotnem predlogu SOD-a in KAD-a imenovala Iga Grudna, Matija Blažiča, Ireno Prijović, Tomaža Kuntariča, Klemna Ferjančiča in Mladena Kaliterna. Društvo MDS je sicer predlagalo, da se v NS kot predstavnika malih delničarjev izvoli Gordana Šibića, vendar pa se o njem ni glasovalo.

Za ogled prispevka novinarke Ane Turk iz oddaje Danes 04.04.2013 ob 19.30 na Planet TV pritisni TUKAJ ali na sliko. 

Pri tem v Društvu MDS z žalostjo ugotavljamo, da država in njej podrejeni SOD ter KAD ne želijo prisluhniti malim delničarjem, ki bi si želeli zgolj enega predstavnika v NS družbe in s tem jasno sporoča malim delničarjem, da ni pripravljena sklepati kompromisov, med tem ko smo mali delničarji velikodušno prisluhnili volji države v primeru Telekom Slovenije, ko smo državi prepustili večino nadzorniških mest, čeprav je bila brez glasovalnih pravic.

Država se je leta 2007 odločila, da bo deloma privatizirala drugo največjo slovensko banko, Novo KBM, d.d., kar je pomenilo, da je 49-odstotni delež bil ponujen državljankam in državljanom po ceni 27 EUR za delnico, kar je povzročilo pravo evforijo med nekaj manj kot 100.000 slovenskimi malimi vlagatelji, ki so za nakup delnic čakali tudi v dolgih vrstah. Večina je delnice zadržala tudi zaradi dejstva, ker je država kot prodajalec obljubljala, da vlagatelji bodo dobili za vsakih 10 delnic še eno dodatno delnico, če jih bodo obdržali vsaj eno leto. Toda borzna vrednost delnice, najvišja je bila 45 evrov, je bila sredi septembra približno 4 evre nižja, kot je za njih plačala množica malih delničarjev.

Vrednost delnice NKBM-ja je od tedaj počasi, a vztrajno padala do današnjih 65 centov, država pa je na podlagi pretvorbe državnega t. i. hibridnega posojila v delnice NKBM-ja znova postala skoraj 80 % lastnica banke. Številni mali delničarji se zaradi popolnega razvrednotenja delnic NKBM-ja počutijo opeharjene. Država pa tako ali tako napoveduje ponovno privatizacijo slovenskih bank, med njimi tudi NKBM-ja.

Ljubljana in Maribor, 03. april 2013

Tožba proti državi zaradi zavajanja

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) ob tem ponovnem državnem prevzemu NKBM-ja razmišlja tudi o morebitnih tožbah proti državi. Na drugi strani pa upravi NKBM-ja zamerimo tudi precej skopo obveščanje o njenih potezah kot tudi glede forenzične preiskave glede nepravilnosti v preteklem poslovanju NKBM-ja.

V Društvu MDS s pomočjo pravnikov že proučujemo možnosti, ali niso bile navedbe za poziv državljanom, da vplačajo dokapitalizacijske delnice NKBM-ja leta 2007, morda zavajajoče.

Pri tem je potrebno preučilti zakonodajo, ki je veljala v času prospekta in ki velja zdaj, ter oceniti, ali sploh obstaja kakšna možnost, da tožimo Republiko Slovenijo, saj obstaja velik pritisk delničarjev, ki so v dokapitalizacijo vložili več 10.000 evrov, danes pa to ni več vredno.

Kljub temu v Društvu MDS glede morebitne tožbe ne želimo biti preveč populistični in zato nočemo komu vzbujati lažnega upanja, vendar pa si bomo prizadevali, da izkoristimo vsa razpoložljiva sredstva, če bo ugotovljeno, da je postopek možen.

Delnice NKBM ima še okoli 92.000 delničarjev