Aktualno

Delničarji Banke Celje so na današnji skupščini Banke Celje potrdili vse predlagane sklepe, vključno z odobrenim kapitalom in nadomestno članico NS. Po nasprotnem predlogu NLB, d.d. je mesto v NS prevzela ga. Barbara Smolnikar. Banka Celje ima za leto 2013 predvidenih 27,5 milijonov EUR rezervacij, ali bo slednje dovolj pa bo odvisno predvsem od gospodarskega stanja v državi. Kljub negativnemu rezultatu Banka Celje ostaja med manj izpostavljenim bankam v Sloveniji, ki sicer obvladuje 5,5 % tržni delež. Pooblaščenca Društva MDS, Rajko Stanković in Grega Tekavec sta sicer na skupščini zastopala več kot 2,2 % osnovnega kapitala.

Celje, 30. maj 2013

Največja izpostavljenost v avtomobilski industriji

Po besedah predsednika Uprave, mag. Dušana Drofenika je Banka Celje najbolj izpostavljena v sektorju avtomobilske industrije, med tem je v ostalih sektorjih izpostavljenost manjša. Glede na neugodne razmere in hkrati negativne napovedi za prihodnje, predsednik Uprave ni želel podati ocene, ali bodo oblikovane rezervacije za leto 2013 dovolj, ali pa bo morda potrebno izvesti še dodatne slabitve.

Nova članica NS na predlog NLB – v NS tudi župan Celja

Nadomestna članica NS je po nasprotnem predlogu NLB postala Barbara Smolnikar, sicer pa kot zanimivost velja izpostaviti, da je v mesto NS Banke Celje zaseda tudi župan Mestne občine Celje, Bojan Šrot. Čeprav naj bi g. Šrot funkcijo župana Celja opravljal nepoklicno, kar izhaja iz uradne spletne strani MO Celje smo vseeno prosili Upravo, da ponovno preveri pri KPK ali vseeno ni v konfliktu interesov.  Kot zanimivost pa dodajno, da je iz spletne strani Kluba svetnikov in svetnic MO SLS Celje moč razbrati, da naj bi g. Šrot bil zaposlen kot župan MO Celje.

DOPOLNJENO 03.06.2013: Na spletni strani SLS-Celje.si je že prišlo do popravka navedbe funkcije g. Šrota, kjer je sedaj navedeno, da je g. Šrot nepoklicni župan, čeprav je iz zgornjih posnetkov spletne strani razvidno, da je pred našim poročanjem bilo zapisano, kot da je g. Šrot zaposlen kot Župan Celja.

Po 27. redni skupščini Abanke Vipa, d.d., ki je potekala 29.05.2013 je predsednik Uprave Jože Lenič novinarjem povedal, da se tudi v Abanki Vipa pripravljajo na morebitni prenos slabih terjatev banke na DUBT.  Nad delom Uprave pa bo po novem bedel kar devetčlanski NS. Na današnji 27. skupščini delničarjev Abanke Vipa, d.d., je predsednik Društva MDS  Rajko Stanković zastopal delničarje, ki so skupaj lastniki 324.594 delnic oz. nekaj manj kot 9 % zastopanega kapitala na skupščini. Vse sprejete sklepe si lahko ogledate TUKAJ.

Ljubljana, 29.05.2013

V zadnjih 3 letih 350 mio EUR odpisov

Skupščina delničarjev Abanke Vipe d.d. se je  seznanila, da je Abanka Vipa d.d. v letu 2012 dosegla negativen poslovni rezultat v višini 75.693.936,56 EUR V zadnjih treh letih pa je banka tako odpisala že več kot 350 milijonov evrov slabih posojil.  Zato je predsednika Društva MDS Rajka Stankovića zanimalo, ali je Abanka že poiskala krivce za slaba posojila, podeljena pred prihodom sedanje uprave, ter proti njim zahtevala kazensko ali odškodninsko odgovornost. Tržni delež Abanke, ki je še nedolgo tega znašal 9,1 odstotka, je zdrsnil na 7,7 odstotka.

Uprava sprva molči, a nato le odgovori

»Naj vaš molk razumemo, kot da je bilo v preteklem poslovanju banke vse v redu«, je predsednika Uprave Jožeta Leniča vprašal predsednik Društva MDS Rajko Stanković, ki je na skupščini zastopal nekaj manj kot 9 % prisotnega kapitala. »Najlažje je odpisovati slabe terjatve in zanje delati rezervacije, breme izgube pa pade na delničarje. Če je bilo v banki vse v redu, povejte to naglas.«

Take trditve so bile izrečene zlasti zaradi dejstva, da so Abanko Vipo v zadnjih letih večkrat zaradi procesa dokapitalizacije pregledali (revidirali) zunanji strokovnjaki, vendar delničarji, ki smo takšne preglede plačali, z njihovimi rezultati žal do danes nismo seznanjeni. Šele po zahtevi, da se zapiše, da ni nič narobe kot izjavo predsednika Uprave se je le ta oglasil in skupščini pojasnil, da tega v taki obliki ni izjavil, a kaj več od tega zopet žal ni povedal.

Zakaj Uprava Abanke Vipa ne krepi kapitalske ustreznosti s predčasnim odpoklicem obveznic ABVIP? 

Prav tako je Rajko Stanković vprašal zakaj Uprava ni storila še nič za predčasen odpoklic podrejenih obveznic z diskontom (kot so to storile NLB, NKBM, Banka Celje), saj bi s tem:

• zmanjšala višino potrebnih sredstev za dokapitalizacijo ?
• brez vloženega € bi za nekaj deset mio znatno povečala kapital ?
• povečala vrednost delnice obstoječim delničarjem ?
• ohranila minimalno zaupanje investitorjev za nadaljnje sodelovanje ?

Prva tako je opozoril, da je z neizplačilom obresti v višini nekaj več kot 600.000 EUR (2,2%) za obveznice ABVIP povzročila padec bonitete. Nenazadnje pa je Upravo in NS opozoril, da tvega odškodninske zahtevke tako investitorjev kot malih delničarjev. Izgovori, da tega ne dovoli Banka Slovenije niso točni, ravno nasprotno vsako kapitalsko krepitev bo le ta ob izraženem formalnem interesu vodstva banke le ta podprla.

Zato je Rajko Stanković  Upravo pozval, da v kratkem nekaj stori, sicer se prav lahko zgodi, da bo zaupanje splahnelo ne le med investitorji, ampak tudi med depozitarji in komitenti, kar bi lahko imelo za banko in njene delničarje katastrofalne posledice. Več o tej problematiki si lahko preberete TUKAJ.

Vse delničarje in ostalo zainteresirano javnost vabimo na srečanje z upravo Nove KBM, ki bo potekalo 04. junija 2013 od 10.00 do 13.00 ure v dvorani Minarik Hotela Habakuk, Pohorska ulica 59, Maribor.

Ljubljana in Maribor, 28. maj 2013

OSEBNO PRISOTNOST JE POTREBNO PISNO NAJAVITI DO 30. MAJA 2013

V ta namen lahko svoj prihod najavite preko obrazca na e-mail: delnicar@nkbm.si. Obrazec pa je na voljo na voljo na spletni strani Nove KBM.

Odškodninska in kazenska odgovornost

Društvo MDS kot eden izmed pobudnikov srečanja, bo od vodstva banke zahtevalo pojasnila glede reševanja problematike slabih kreditov, in zahtevalo jasen odgovor koliko je bilo že sproženih odškodninski zahtevkov za povrnitev škode, ki so jo povzročili odločevalci in podpisniki pogodb. Tu nas bo zanimalo koliko oseb je že v postopku, koliko jih še nameravajo procesirati in kolikšen je skupni znesek, ki se zahteva za povrnitev.

Prav tako bo Društvo MDS povprašali koliko je bilo že sproženih kazenskih pregonov in kaj je še v pripravi. Prav tako nas zanima morebitni finančni učinek, ki ga morda lahko pričakujemo ob uspešnih zaključkih kazenskih postopkov.

Društvo MDS bo vprašalo namesto Vas

Ker vemo, da se vsi ne morete udeležiti tega srečanja vam omogočamo, da vaše konkretno vprašanje zastavite na info@skupaj.si in mi bomo odgovore zahtevali namesto Vas in jih objavili na spletni strani www.skupaj.si.

Kakšno je stanje danes in kaj bo jutri?

Za ogled prispevka novinarke Ane Turk iz oddaje DANES na Planet TV z dne 22.05.2013 pritisnite TUKAJ.

Kot strela iz jasnega neba je odjeknila novica, da je na spisku želja države za odprodajo tudi Aerodrom Ljubljana, ki pa je pred najpomembnejšo razvojno investicijo v zadnjih letih. Izgradnja novega potniškega terminala bo omogočila nadaljnji razvoj družbe in slovenskega gospodarstva ter prinašala delničarjem primerne donose. Aerodrom Ljubljana se namreč že zdaj, še posebej v najbolj obremenjenih delih dneva, sooča z nezadostnimi zmogljivostmi obstoječega terminala. Nujnost investicije poudarja zaradi predvidenega naraščanja letalskega prometa v prihodnjih letih, ne le po njihovih napovedih prometa (v obdobju 2013-2017) temveč tudi glede na dolgoročne analize Eurocontrola, letališč, letalskih prevoznikov in proizvajalcev letaI za evropsko regijo.

Ljubljana, 20.05.2013

Kriza tudi priložnost za razvoj

Nadaljnje obratovanje ob nespremenjenih prostorskih in organizacijskih pogojih bi vodilo v stagnacijo razvoja letalskega prometa v Sloveniji oziroma odliv dela potnikov na tuja, predvsem okoliška letališča, kjer se infrastruktura intenzivno gradi in posodablja. Investicija v terminal bo pripomogla k hitrejši gospodarski rasti, večji zaposlenosti, mobilnosti prebivalstva, učinkovitejšemu in cenejšemu pretoku ljudi in blaga, usklajenemu razvoju prometne infrastrukture ter tehnološkemu razvoju.

Za ogled prispevka novinarja Florjana Zupana iz oddaje Poročila ob 17 uri TV SLO 1, kliknite TUKAJ.

Gradbeni stroški najnižje v zadnjih 10 letih

Trenutek za izvedbo investicije je ocenjen kot pravi, ker so cene gradbenih storitev na ugodnejši ravni kot pred nekaj leti, poleg tega pa bo projekt sofinanciran iz nepovratnih evropskih sredstev v višini 14,2 milijona EUR, kar zmanjšuje potrebni finančni vložek in s tem izboljšuje donosnost investicije. Preostali del investicije bo predvidoma zagotovljen iz lastnih virov družbe in s pomočjo bančnih posojil.

Dividende kljub investiciji niso pod vprašajem

Navkljub investiciji v nov terminal pa je dividendna politika predvidena enako kot v predlogu za izplačilo dividend za leto 2012 (dividenda v višini 0,43 EUR na navadno delnico), in bo realizirana tudi v primeru poslovanja z manjšim dobičkom oziroma z morebitno izgubo.

Skupščina delničarjev se bo seznanila s stroški in predvidenim potekom investicije

Društvo MDS je danes uspešno vložilo ražiritev dnevnega reda 38. skupščine Zavarovalnice Triglav, d.d., ki bo potekala 11. junija. Skupaj s sopodpisniki, ki skupaj zastopajo potrebnih 5 % osnovnega kapitala Zavarovalnice Triglv, bo skupščina odločala tudi o dodatni, 5. točki dnevnega reda, ki nosi naslov odpoklic in imenovanje članov Nadzornega sveta (NS). Naj ob tem spomnimo, da je Društvo MDS že vložilo predlog za višjo dividendo in sicer predlagamo, da bi dividenda namesto 1,00 EUR znašala 1,44 EUR (kar je še vedno manj kot tretjina dobička Zavarovalnice Triglav).

Ljubljana, 17. maj 2013

Odpoklic in imenovanje članov Nadzornega sveta

Predlog sklepa 5.1: Skupščina družbe, z dnem 11.06.2013, z mesta člana nadzornega sveta odpokliče:
- mag. Jovan Lukovac,
- g. Aleš Živkovič,
- g. Rok Strašek,
- g. Žiga Andoljšek in
- g. Blaž Šlemic,
ki so bili imenovani dne 14.02.2013, na 37. skupščini družbe, s pričetkom mandata dne 08.04.2013.

Predlog sklepa 5.2: Za člana nadzornega sveta družbe – predstavnika delničarjev se za mandatno obdobje štirih (4) let, ki začne teči z dnem 12.06.2013, izvoli g. Rajko Stanković.

Predlog sklepa 5.3: Za člana nadzornega sveta družbe – predstavnika delničarjev se za mandatno obdobje štirih (4) let, ki začne teči z dnem 12.06.2013, izvoli g. Krešo Šavrič.

Predlog sklepa 5.4: Za člana nadzornega sveta družbe – predstavnika delničarjev se za mandatno obdobje štirih (4) let, ki začne teči z dnem 12.06.2013, izvoli g. Igor Mihajlović.

Predlog sklepa 5.5: Za člana nadzornega sveta družbe – predstavnika delničarjev se za mandatno obdobje štirih (4) let, ki začne teči z dnem 12.06.2013, izvoli g. Goran Gojković.

Predlog sklepa 5.6: Za člana nadzornega sveta družbe – predstavnika delničarjev se za mandatno obdobje štirih (4) let, ki začne teči z dnem 12.06.2013, izvoli g. Milan Tomaževič.

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je kot delničar Zavarovalnice Triglav, d.d. vložilo nasprotni predlog k točki dnevnega reda 38. skupščine delničarjev. Nasprotni predlog se nanaša na delitev bilančnega dobička, kjer Uprava in Nadzorni svet (NS) predlaga delitev dividende v višini 1,00 EUR na delnico, v Društvu MDS pa smo predlagali, da se med delničarje razdeli slaba tretjina celotnega dobička oziroma 1,44 EUR na delnico.

Ljubljana, 14. maj 2013

Delničarje Zavarovalnice Triglav so v preteklem letu prejeli 0,70 EUR bruto dividende na posamezno delnico in skladno s sporočilom za javnost, ki je objavljeno na spletni strani Zavarovalnice Triglav, je družba poslovno leto 2012 zaključila z rekordnim rezultatom in na ravni skupine Triglav presegla poslovni izid leta 2011 za kar 55 %.

Glede na izkazane poslovne rezultate skupine Triglav in pa upoštevaje zaostrenih gospodarskih razmer smo v Društvu MDS ocenili, da je v danem momentu lahko dividenda ključnega pomena za male delničarje, pri tem pa smo v ozir vzeli tudi kontinuiteto poslovanja Zavarovalnice Triglav in predlagali, da se za dividendo nameni le slaba tretjina izkazanega bilančnega dobička, s čimer v nobene primeru ne posegamo v tekoče poslovanje družbe.

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je vložilo nasprotni predlog za 22. skupščino Nove Ljubljanske banke, d.d. (NLB), ki bo potekala 11. junija in se nanaša na menjavo revizorja. Po podatkih Društva MDS, revizijska družba PricewaterhouseCoopers (PWC) neprekinjeno revidira izkaze NLB že od leta 2003 dalje, hkrati pa je to delo opravljala tudi vse od leta 1991 dalje, s prekinitvijo zgolj v letih od 2000 do 2002, ko je revizijo vodila družba KPMG.

Ljubljana, 10. maj 2013

NLB kot največja in najpomembnejša banka v Republiki Sloveniji je v minulih letih 'zapravila' na stotine milijonov evrov davkoplačevalskega denarja, hkrati pa ne delničarji ne širša javnosti nikoli niso bili seznanjeni s kakršnim koli postopkom zoper odgovorne osebe, enako pa tudi revizija banke nikoli ni pokazalo nepravilnosti, kar nakazuje na resen sistematičen problem, ki ga Društvo MDS zaznava v večini slovenskih bank.

Priporočila revizijske stroke so povsem jasna, da je menjava revizorja potrebna po največ 5-7 letih in menjava revizijske ekipe v isti družbi zagotovo ne sodi pod to področje. V Društvu MDS upamo, da bodo tudi revizorske hiše v prihodnje začele prevzemati svoj del odgovornosti, saj je njihovo delo ustrezno nagrajeno, delničarji pa pričakujemo, da bo revizor podal realno mnenje in razkril tudi morebitne nepravilnosti.

Društvo MDS je predlagalo družbe Deloitte revizija, saj izkazov NLB še ni revidirala, hkrati pa ima potrebna znanja in izkušnje, da revizijo izvede na korekten in strokoven način.

TELEVIZIJA SLOVENIJA 1, 06.05.2013, ODMEVI, 22.30

SAŠA KRANJC (voditelj): V Mariboru odmeva napoved vlade, da bo prodala Novo kreditno banko Maribor. Ekonomisti temu ne nasprotujejo, v Društvu malih delničarjev Slovenije pravijo, da se s prodajo ne mudi. Oboji pa od morebitnega kupca pred podpisom pogodbe pričakujejo zaveze in pripravo načrta poslovanja, saj je banka zelo vpeta v občutljivo štajersko gospodarstvo.

Za ogled TV prispevka novinarke Ane Marije Bosak iz oddaje ODMEVI TV SLO1, z dne 06.05.2013 pritisnite TUKAJ ali na sliko.

ANA MARIJA BOSAK (novinarka): Želja države po prodaji skoraj 88-odstotnega deleža Nove KBM za

poznavalce ni veliko presenečenje. Prvi mož te banke Aleš Hauc potrjuje, da se že več mesecev pogaja z možnimi kupci, a tudi danes ne pove, kdo so. 97.000 malih delničarjev, združenih v društvo in začudenih nad izjavo premierke v tujih medijih, pa trenutno s prodajo ne bi hitelo.

RAJKO STANKOVIČ (predsednik Društva Mali delničarji Slovenije): Ker še niso nekateri sistemski koraki narejeni. Tukaj mislim predvsem na slabitve, ki še morajo biti v bilancah, na morebiten prenos slabih terjatev na slabo banko, ker vse to vpliva na ceno, po kateri je možno Novo KBM prodati.

BOSAK: Tudi strokovnjaki prodaji Nove KBM ne nasprotujejo.

Dr. DAVORIN KRAČUN (Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mariboru): Zdaj je prišel tisti trenutek, ko je treba razmišljat o prodaji družinske srebrnine.

BOSAK: A pred prodajo bo treba banko očistiti, predvsem pa se dogovoriti o podrobnostih, kako bo slaba banka delovala.

KRAČUN: Mi niti ne vemo, kakšna je realna vrednost bank, ki se prodajajo. Zato je morebitna prodaja katerekoli banke povezana tudi s konceptom slabe banke.

Po izjavi predsednice Vlade Republike Slovenije, mag. Alenke Bratušek, za sobotno izdajo hrvaškega Jutranjega lista o tem, da je poleg določenih podjetij potrebno prodati tudi kakšno izmed bank, se je v javnosti takoj ustvaril vtis, da je predsednica Vlade v mislih za prodajo imela Novo KBM (v nadaljevanju: NKBM), kjer ima država skupaj s paradržavnimi skladi ta trenutek nekaj manj kot 88 % lastništvo. Razlog za tako velik delež države je sprožitev hibridnih instrumentov v mesecu aprilu.

Ljubljana, 06. maj 2013

Mali delničarji morebitni transparentni prodaji ne nasprotujejo

Mali delničarji morebitni transparentni prodaji NKBM ne nasprotujejo, bo pa skladno z določili Zakona o SDH zadnjo besedo pri tem imel Državni zbor RS, saj klasifikacija naložb še vedno ni bila potrjena in do tedaj za vsako odprodajo premoženja, kjer je RS lastnica več kot 25 % deleža, o tem odloča Državni Zbor.

Za ogled TV prispevka novinarja Gašperja Petovarja iz oddaje Danes na Planet TV z dne 05. maja 2013 kliknite TUKAJ.

Nova KBM je po prepričanju malih delničarjev vredna več kot je to sedaj izkazano na borzi

V zadnjih letih so bile izvedene številne slabitve zaradi tako imenovanih slabih terjatev oziroma kreditov, kar je za posledico imelo tudi 3 dokapitalizacije NKBM, s katerimi se je delež Republike Slovenije in njenih paradržavnih skladov in podjetij iz 50 % ponovno povzpel na 88 %, premoženje malih delničarjev, ki so sodelovali v največji javni dokapitalizaciji v zgodovini Slovenije, pa je skoraj v celoti razvodenelo.

Da bi morebitna ponujena kupnina ob prodaji banke bila lahko čim višja je potrebno narediti še številne korake, ki lahko bistveno vplivajo na doseženo ceno. Realno je pričakovati, da bi morebitni kupec še pred podajo zavezujoče ponudbe želel izvesti skrbni pregled banke in od rezultatov le tega je odvisna morebitna ponujena kupnina oziroma prevzemna ponudba za nakup preostalega deleža tudi od 97.000 malih delničarjev.

Zato v Društvu Mali delničarji Slovenije od vodstva NKBM pričakujemo, da bo še pred morebitnim prodajnim postopkom naredila sledeče:

• na osnovi forenzičnih in drugih preiskovalnih dejanj v zvezi s spornim poslovanjem NKBM na škodo družbe in njenih delničarjev, v preteklih letih po IPO leta 2007 nemudoma vložila nove odškodninske ali kazenske zahtevke zoper vse vpletene in odgovorne in o tem obvestila zainteresirano javnost in delničarje,
• da bo NKBM skupaj z državo odprla posebni fiduciarni transakcijski račun na katerega bi se stekale morebitne izterjane odškodnine iz naslova uspešnega odškodninskega ali kazenskega dokazovanja nepravilnosti pri delu NKBM, po izvedeni javni dokapitalizaciji konec leta 2007,
• da bi se tako natečeni denar neposredno povrnil po končanju večine pravnih postopkov vsem delničarjem NKBM, ki bi bili v KDD vpisani na dan pred morebitno prodajo večinskega državnega deleža NKBM drugemu strateškemu partnerju,
• da NKBM in država jasno povesta kaj bo iz NKBM preneseno na slabo banko in po kakšni ceni, še pred pričetkom prodaje.