Nova KBM

Medij: Delo Avtorji: Červek Urban Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva Datum: 12. 07. 2010 Stran: 3

Matjaž Kovačič, predsednik uprave Nove KBM

Nekaj tednov po skupščini delničarjev, na kateri so lastniki med drugim podprli nedelitev skromnega lanskega dobička, smo se pogovarjali s predsednikom uprave Nove KBM Matjažem Kovačičem. Druga največja banka v državi je trenutno sicer v senci NLB, o privatizaciji katere prav zdaj potekajo živahne razprave, a je njeno poslovanje tudi zaradi vojske dobrih sto tisoč malih delničarjev neprestano pod drobnogledom javnosti in stroke.

Kako komentirate napovedano dokapitalizacijo NLB oziroma morebitno prodajo večinskega deleža države? je tudi v NKBM večinski delež države v igri za prodajo?

Neposrednih konkurentov ne želim komentirati, ne zgledujem se po nekaterih bankirjih podružnic tujih bank pri nas. Sicer pa je odločitev o prodaji povsem v pristojnosti lastnikov. Informacije o načrtovani dokapitalizaciji NKBM so cenovno občutljive, zato jih ne bi izdajal niti, če bi kaj vedel.

Kaj bi pomenilo za NKBM, če bi država postala le še manjša lastnica brez možnosti neposrednega vplivanja?

Že pred časom sem povedal, da je lastniški delež države v času krize pozitivno dejstvo, saj je s tem teoretična možnost propada banke manjša. Po drugi strani pa je zniževanje državnega deleža lahko znak investitorjem, predvsem mednarodnim, da država s tem dopušča večjo fleksibilnost in ambicioznost v poslovanju banke. Čeprav že zdaj posebnega omejevanja ali vplivanja politike na NKBM ni bilo.

Kako drugače kot politično motivirano si lahko razlagamo odločitev o približno dveh milijonih evrov posojila Muri le nekaj tednov pred njenim propadom?

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 10. 07. 2010 Stran: 7

Na torkovi skupščini Mercatorja bosta največ pozornosti deležni (iz)volitev novih (dodatnih) nadzornikov ter delitev bilančnega dobička in visoke dividende, pa tudi vnovično pooblastilo upravi za nakup lastnih delnic

Nekaj več kot 16.700 delničarjev Mercatorja, največje slovenske trgovske družbe, z nestrpnostjo pričakuje torkovo skupščino, na kateri se bo med drugim odločalo o izplačilu relativno visoke dividende (7,2 evra bruto na delnico). Odločalo se bo tudi o tem, da bi kot nova člana nadzornega sveta na predlog Nove KBM in NLB postala Matjaž Kovačič, predsednik uprave Nove KBM, ter Miro Medvešek, direktor podjetja Svetovanje M in med letoma 2004 in 2008 pooblaščenec uprave NLB. Uprava Mercatorja, ki se bo v naslednjem letu razširila s štirih na šest članov, naj bi prejela pooblastilo, da sme v naslednjih treh letih kupiti do 10 odstotkov lastnih delnic (376.536), pri čemer jih že ima v lasti 42.192. Te delnice naj bi kupovala za deleže prevzetih podjetij ali pa za morebitno (odjprodajo strateškemu investitorju. Odkupna cena delnic, ki se bodo smele odkupovati le na organiziranem trgu, ne bo smela biti višja kot 10 odstotkov od mesečnega povprečnega borznega tečaja in ne nižja od 41,73 evra.

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 01. 07. 2010 Stran: 9

Borze so bile zadnje dni nervozne, ker je bankam poteklo za 442 milijard evrov kreditov do ECB, kijih morajo vrniti danes

Delnica NKBM je včeraj v času trgovanja na Ljubljanski borzi precej globoko zanihala. Pol ure pred koncem trgovanja, ob 12.30, je izgubila 3,31 odstotka vrednosti. Enotni tečaj po koncu trgovanja je bil za 2,96 odstotka nižji kot dan poprej, a je to za več kot 100.000 malih delničarjev NKBM bolj slaba tolažba. Delnica je bila včeraj ob koncu trgovanja vredna 11,15 evra. Borzni posredniki sicer pravijo, da za preplah ni razlogov, ker se v zvezi z delnico NKBM ne dogaja drugega, kot to, da zanjo med vlagatelji ni zanimanja, torej ni povpraševanja.

Toda stvari niso tako preproste, ampak so zelo povezane. -Danes se izteče rok, ko mora 1121 evropskih bank Evropski centralni banki (ECB) vrniti za 442 milijard evrov enoletnih likvidnostnih posojil, ki so jih najele za odpravo kreditnega krča. To, ali bo bankam uspelo kredite vrniti ali pa bodo morale zanje najeti nove, je minulih nekaj dni spravilo borzne trge v precejšnjo negotovost. Indeksi so minule dni upadali, včeraj pa so si rahlo opomogli, ker je ECB sporočila, da bo bankam evroobmočja v naslednjem rednem trimesečnem programu refinanciranja posodila zgolj 131,9 milijarde evrov. Za sredstva je po navedbah ECB zaprosilo 171 bank, toda 131,9 milijarde evrov je najvišja vrednost posameznega trimesečnega programa refinanciranja doslej.

Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 30. 06. 2010 Stran: 9

Pred skupščino Mercatorja

VZMD svetuje malim delničarjem, naj pooblastijo M. Mejaka in L. Toplaka, ki bosta glasovala proti predlogu, da v NS prideta Matjaž Kovačič in Miro Medvešek

Ljubljana - Na skupščini Mercatorja, ki bo čez 14 dni, bodo delničarji med drugim glasovali o popolnitvi nadzornega sveta. Skoraj 17.000 malih delničarjev je te dni prejelo pooblastilo za glasovanje; Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) jim je predlagalo, naj za uresničevanje svojih pravic pooblastijo člana sveta VZMD Mirana Mejaka ali predsednika strokovnega sveta VZMD Ludvika Toplaka. Oba pooblaščenca podpirata vse predloge uprave in nadzornega sveta, razen predloga o dveh novih članih NS (to sta Matjaž Kovačič in Miro Medvešek).

Spomnimo: na skupščini, sklicani za 13. julij, bodo delničarji Mercatorja med drugim odločali o delitvi bilančnega dobička, izplačilu dividend, spremembi statuta družbe, pooblastilu upravi za pridobivanje in odsvajanje lastnih delnic pa tudi o dopolnitvi nadzornega sveta s štirimi novimi člani, dvema iz vrst zaposlenih in dvema predstavnikoma kapitala. Za širšo javnost sta zanimivejši točki o delitvi dividend in širitvi kroga nadzornikov s sedanjih osem na 12 članov.

Medij: Dnevnik Avtorji: B. A. H. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 29. 06. 2010 Stran: 26

Ljubljana - Čeprav je Dars močno zadolžen - dolga ima že za več kot štiri milijarde evrov - si bo država letos izplačala za 2,95 milijona evrov dividend. Za pokrivanje finančnih obveznosti, ki so nastale ob gradnji avtocestnega križa, bo družba od lani zabeleženega 11,64 milijona evrov bilančnega dobička sicer namenila 8,17 milijona evrov, dobrih pol milijona evrov pa za druge rezerve iz dobička.

Ob tem velja spomniti še, da si je država letos kljub krizi že zagotovila dividende v Aerodromu Ljubljana, kjer je prav tako večinska lastnica. Po nasprotnem predlogu bo družba namesto 0,43 evra bruto dividende na delnico izplačala 0,63 evra. Namesto 1,83 milijona evrov od dobrih treh milijonov evrov lanskega bilančnega dobička si bodo tako delničarji razdelili 2,59 milijona evrov dividend. Pri tem bo država samo iz naslova prednostnih participativnih delnic prejela 1,37 milijona evrov dividend.

Nasprotno država ni podprla izplačila dividend v Novi Kreditni banki Maribor (NKBM), ki ima več kot 100.000 malih delničarjev. Enako pa velja tudi za Zavarovalnico Triglav, ki ima okoli 30.000 malih delničarjev, država pa je neposredno in posredno njena večinska lastnica. V Vseslovenskem združenju malih delničarjev so sicer z nasprotnim predlogom skušali doseči, da bi zavarovalnica od več kot 250 milijonov evrov lanskoletnega bilančnega dobička za dividende namenila 2,27 milijona ewov oziroma 0,10 evra bruto na delnico.

Medij: Delo Avtorji: Červek Urban,Popit Bertoncelj Vesna Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Posel & denar Datum: 28. 06. 2010 Stran: 40

Ivan Zidar

Medtem koje velenjski Vegrad vzelo resnih težavah in pripravlja nujno prestrukturiranje, največje slovensko gradbeno podjetje SCT uspešno prodira na tuje trge, kjer je podpisalo pogodbe za velike projekte zlasti v Libiji. Ljubljansko gradbeno podjetje naj bi imelo tam dela vsaj za pet let. Po podpisu pogodbe za zgraditev treh vpadnic v Bengazi ima SCT sklenjenih že za poldrugo milijardo evrov gradbenih del v Libiji. Napovedi pa so še bolj obetavne, saj naj bi obstajale možnosti, da se vrednost del v Libiji povzpne na dve milijardi evrov.

Pred kratkim je prvi mož SCT Ivan Zidar podpisal tudi pogodbo z bosansko-hercegovsko direkcijo za ceste o gradnji trikilometrskega dvocevnega predora Vijenac na avtocesti med Zenico in Sarajevom. Vrednost tega projekta je ocenjena na 55 milijonov evrov. Ob teh projektih si je SCT pridobili posel za gradnjo sarajevske obvoznice, mosta čez Savo v Beogradu in nekatere pomembne posle v Albaniji, med drugim tudi pristanišča Drač.

Toda SCT si je po drugi strani pri nekaterih poslih v SIoveniji pridobil precej slab sloves zaradi slabo opravljenega dela, na primer pri gradnji onkološkega inštituta in pediatrične klinike, pa tudi zaradi številnih aneksov k sklenjenim pogodbam in tako številnih podražitev del, ki jih je dovolil in sprejel Dars. Poleg tega naj bi se vodilni slovenski gradbinci kartelno dogovarjali ocenah, kar jih lahko, če jim bo to urad za varstvo konkurence dokazal, precej stane. Vsega tega si v tujini seveda ne bodo mogli privoščiti in če bodo hoteli še nove posle, bodo morali delati tudi veliko bolj kakovostno. Pomembna naloga v Libiji pred začetkom del bo še pridobitev ustreznih bančnih jamstev. Dejstvo pa je, da si je SCT, ki je lansko leto končal z 775 tisoč evri čistega dobička in 962 zaposlenimi, medtem ko jih je bilo še leta 2008 1379, pridobil dobro ime v Libiji z dobrim delom v preteklosti. Medtem ko so ga pred časom nekateri v Sloveniji hoteli dati celo na črno listo podjetij, ki ne bi smela več dobiti poslov, se mu v tujini odpirajo nove perspektive. Nedvomno pa se dobre reference v tujini gradijo doma.

Matjaž Kovačič

Medij: Dnevnik Avtorji: Hren Barbara Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 23. 06. 2010 Stran: 22

Ljubljana - Vseslovenskemu združenju malih delničarjev (VZMD) na včerajšnji skupščini Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) ostalih delničarjev ni uspelo prepričati, naj potrdijo njihov nasprotni predlog za izplačilo dividend. Mali delničarji, ki jih je v banki še vedno več kot 100.000, tako ostajajo brez dividende. VZMD je sicer predlagal, da se izplača 0,11 evra bruto dividende na delnico oziroma skupaj 2,87 milijona evrov, kar predstavlja skoraj ves lanskoletni bilančni dobiček banke. Proti predlogu, da se bilančni dobiček nameni v druge rezerve, je glasovalo skoraj 23 odstotkov zastopanih delničarjev. Vodja VZMD Kristjan Verbič je predstavnika države, ki je še vedno okoli 42 odstotna lastnica mariborske banke, pozval, naj glasuje za izplačilo dividend, saj je bilo v prospektu ob prvi javni prodaji delnic banke zapisano, da bo banka letno za dividende namenjala del dobička.

Mali vlagatelji to zdaj upravičeno pričakujejo.

Predsednik uprave NKBM Matjaž Kovačič je Verbiču odgovoril, da je v prospektu tudi pisalo, da se predstavljena dividendna politika ne bo izvrševala ob izjemnih okoliščinah. »Bolj izjemne okoliščine, kot so bile lani, bi v zadnjem stoletju težko našli,« je povedal Kovačič, kdaj bo banka začela izplačevati dividende, pa ni želel ugibati. Na vprašanje enega od malih delničarjev, kdaj bo cena delnice presegla tisto iz prve javne prodaje, ko je znašala 27 evrov, je odvrnil, dakotpredsednikuprave o tem ne sme ugibati. Upa pa, da se bo to zgodilo čim prej.

Proti izplačilu dividende se je izrekel tudi predsednik društva Mali delničarji Rajko Stankovič, češ da bi povprečen mali delničar po plačilu dohodnine prejel vsega pet evrov, zato raje vidi, da tudi skladno s pozivom Banke Slovenije denar ostane v banki in da ta prihodnje leto izplača višjo dividendo.

Uprava in nadzorni svet banke sta tako uspela z vsemi predlogi iz sklica skupščine, tudi z imenovanjem Aleša Krisperja za novega nadzornika NKBM. Stankovič je sicer predlagal Simona Čadeža Krisper bo nadomestil Marka Jazbeca, ki je novembra lani odstopil.

Stojan Aver pozval NKBM k odkupu nepremičnin gradbincev

Mali delničar NKBM Stojan Aver je vodstvo NKBM pozval, naj odkupi stanovanja, ki so jih zgradili mariborski gradbinci, in na tak način pripomore k odpravi krča na nepremičninskem trgu, posameznikom pa omogoči nakup stanovanj. Mestno občino Maribor in državo pa je pozval, naj jamčita za te posle.

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 23. 06. 2010 Stran: 9

Bilančni dobiček 2,8 milijona evrov ostaja v rezervah banke in bo okrepil kapital banke

Precej umirjeno je potekala včerajšnja skupščina Nove KBM v primerjavi z nekaj predhodnimi, saj predstavniki malih delničarjev niso negodovali in čeprav ni bil sprejet noben njihov nasprotni predlog, nihče ni napovedal izpodbojnih tožb. Delničarji so sprejeli vse sklepe, ki sta jih predlagala uprava in nadzorni svet, tudi tistega, naj 2,8 milijona evrov bilančnega dobička za leto 2009 ostane v rezervah banke, čeprav je Vseslovensko združenje malih delničarjev z nasprotnim predlogom predlagalo, naj dobijo delničarji po enajst centov dividende, sklicujoč se na iz časa javne prodaje delnic napovedano dividendno politiko banke, po kateri naj bi banka 30 odstotkov dobička konstantno delila delničarjem. "Vse slabitve ne pomenijo izgube"

Tako o nasprotnem predlogu Društva Mali delničarji - skupaj smo močnejši, ki je predlagalo docenta na Ekonomski fakulteti v Ljubljani dr. Simona Čadeža, sploh niso glasovali.

Medij: Delo Avtorji: Červek Urban Teme: Mali delničarji, Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 23. 06. 2010 Stran: 9

Skupščina Nove Kreditne banke Maribor

Verbič: Kakšen signal daje država delničarjem v podjetjih, v katerih je solastnik? Da danih zavez ni treba spoštovati in da v teh družbah niso zaželeni

Maribor - Delničarji Nove Kreditne banke Maribor so na včerajšnji skupščini podprli predlog uprave, po katerem so se odpovedali izplačilu dividend, celotni lanski bilančni dobiček v znesku 2,89 milijona evrov pa se bo uporabil za druge rezerve. Temu so ostro nasprotovali mali delničarji, združeni v Vseslovenskem združenju malih delničarjev, a jim predstavniki večinskega lastnika, to je države, niso prisluhnili.

V pričakovano najbolj polemični točki včerajšnje sicer relativno mirne skupščine je Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) v nasprotnem sklepu predlagalo, naj se celotni bilančni dobiček razdeli med več kot 100.000 delničarjev, kar bi zneslo 11 centov bruto na delnico. Večinski del lastnikov, med katerimi je največji še vedno država, se je vseeno odločil drugače in ugodil upravi banke, ki je neizplačilo dividend predlagala na podlagi priporočila Banke Slovenije vsem bankam, naj letos ne izplačajo dividend, ampak krepijo kapital.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 23. 06. 2010 Stran: 22

Ljubljana - Izgube delničarjev Nove KBM, ki so sodelovali v prvi javni prodaji (IPO), se po dveh letih in pol ne merijo le z več kot 50-odstotnim padcem cene delnice, temveč tudi s stroški, ki jih imajo z delnicami mariborske banke.

Ravno v teh dneh vlagatelji v svoje poštne nabiralnike dobivajo račune borznih hiš za vodenje in vzdrževanje stanja na trgovalnih računih, v povprečju bodo morali fizični vlagatelji za te storitve plačati okoli 15 evrov. Od tega so okoli 6,5 evra stroški vodenja računa (borzne hiše za to storitev zaračunavajo med 6,2 do 7,2 evra na leto), preostanek pa tako imenovane ležarine (minimalne ležarine se gibljejo od 6,5 do 14 evrov, odvisno od borzne hiše), ki jih je v začetku minulega leta začela zaračunavati Centralna klirinško-depotna družba KDD. Koliko malih delničarjev Nove KBM bo letos dobilo položnice borznih hiš, ni mogoče oceniti. Opozorimo pa, da so borznoposredniške družbe v evforiji, ki je vladala v času IPO Nove KBM, vlagateljem ponujale brezplačno odpiranje trgovalnega računa in prenos delnic na ta račun, zaradi česar se je za ta korak odločilo več tisoč malih delničarjev.