Nova KBM

Medij: Šentjurske novice Avtorji: L.H. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 26. 01. 2011 Stran: 13

REŠEVANJE ŠENTJURSKEGA GIGANTA

Pet bank upnic in Slovenska industrija jekla so v začetku januarja vplačali milijon evrov, s čemer so dokapitalizirali Alpos, ki se je tako zelo verjetno izognil stečaju in ga čaka prisilna poravnava. Pogajanja o zagotovitvi 15 milijonov evrov obratnega kapitala še potekajo. Podjetje ta denar nujno potrebuje za zagon proizvodnje.

Prvi teden novega leta je prinesel končno nekaj zadovoljstva tudi v Alpos. Pet bank upnic (NKMB, NLB, Abanka, Factor banka in Probanka) in Slovenska industrija jekla (SIJ) je 5. januarja vplačalo milijon evrov in tako dokapitaliziralo največje šentjursko podjetje. Lastništvo Alposa se je zdaj popolnoma spremenilo, 20 odstotkov je pripadlo SIJ-ju, preostanek pa so si v enakih deležih razdelile banke. Kot je znano, so razlastitev obstoječih delničarjev v korist upnikov podjetja dosegli po novi insolventni zakonodaji, s čemer med lastniki Alposa ni več češke družbe Arcelor Mittal (imela je 38-odstotni delež) in podjetji z javnosti neznano lastniško strukturo iz Liechtensteina. Pod nosom za lastništvo (in dolgove) v Alposu so se obrisali tudi mali delničarji.

Medij: Večer Avtorji: Čokl Venessa Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 25. 01. 2011 Stran: 3

V preteklosti niso vedno ravnali tako, da bi bilo očitno, da so v službi oznanjevanja, izobraževanja ter sociale in karitativnosti, sporočajo iz mariborske nadškofije, tega je zdaj konec. Nadškofija ni pravi naslov za podatke o poslovanju Gospodarstva Rast, holdingov Zvon Ena in Zvon Dva ter T-2

Ker se tednik L'espresso sklicuje "na vatikanski dokument, ki ga nadškofija nima in ne pozna, ga ne more komentirati", pravijo v mariborski nadškofiji na italijanske podatke o globini finančne luknje nadškofije in z njo povezanih finančnih, gospodarskih družb. In: "V italijanskem tedniku so bile objavljene netočne trditve o gospodarskem položaju Nadškofije Maribor in z njo povezanih družb."

Naprej pa posredna ostra kritika na račun zamenjanega vodstva nadškofijske gospodarske uprave, ki jo je do konca lanskega leta vodil Mirko Krašovec: "Zavedamo se, da v preteklosti nismo vedno ravnali tako, da bi bilo očitno, da je naše poslanstvo izključno v službi oznanjevanja, izobraževanja in socialno-karitativnega poslanstva ... Namen je bil zagotoviti trdnejšo finančno osnovo za redno in boljše delovanje osnovnega pastoralnega, vzgojno-izobraževalnega ter socialno-kulturnega delovanja. To je v drugih državah urejeno s pomočjo proračunskih sredstev. Ker pa tega pri nas ni bilo, smo se poskušali angažirati na gospodarskem področju. Danes se je tak način pokazal kot neprimerna rešitev za cerkveno ustanovo. V prihodnje smo odločeni to spremeniti. V prihodnje bo gospodarstvo v službi osnovnega poslanstva nadškofije, ne pa iskanja zaslužka. Pri tem ne moremo biti hitrejši zaradi reševanja trenutnih razmer. Odločeni pa smo se iz napačnih odločitev v preteklosti česa naučiti za prihodnost."

Medij: Šentjurčan Avtorji: M. N.,VE. T. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 14. 01. 2011 Stran: 6

Podjetje Alpos je v četrtek, 6. januarja, z milijonom evrov dokapitaliziral pet bank upnic (NLB, NKBM, Abanka, Probanka in Factor banka) in Slovenska industrija jekla. Za uspešno prisilno poravnavo pa šentjursko podjetje potrebuje še 15 milijard obratnih sredstev. V Sindikatu kovinske in elektroindustrije Slovenije upajo, da bo razplet reševanja podjetja ugoden.

Cevarna dobiva nov material

Sekretar Sindikata kovinske in elektroindustrije (SKEI) Slovenije Mirko Hirei je pojasnil, da naj bi v zadnjih dneh v Alpos dostavljali veliko materiala, zlasti za cevarno. Z začetno dokapitalizacijo naj bi bil Alpos trenutno rešen. »Sledi pa nadaljevanje zgodbe, ki je drugi del dokapitalizacije, ko naj bi banke vplačale 15 milijonov svežega, zagonskega kapitala. To bi pomenilo, da bi Alpos s tem lahko pridobil sredstva za surovine in material,« je povedal Hirei. Dejal je, da so v teh dneh veliko razočaranje doživeli zaposlenih in nekdanji zaposleni, tako imenovani mali delničarjev, ki so bili razlaščeni, v podjetje pa so verjeli in v njem pustili svojo energijo in življenje. Kot smo že poročali, to omogoča Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, kije v veljavi od julija 20-10, ki določa, da lahko dosedanji upniki svoje terjatve spremenijo v lastniški delež. »Upam si trditi, da je Alpos v celjski regiji prvo podjetje, ki je izkoristilo to zakonsko določilo. Po eni strani je to dobro, saj je to omogočilo verjetnost preživetja podjetja, po drugi strani pa so udarec doživeli mali lastniki, ki so izgubili vse. To je kruto, verjetno bi morala biti zakonodaja tukaj drugačna. Zlasti, če so ti mali delničarji svoj del pridobili iz naslova certifikata, ki so ga vložili v podjetje, sedaj pa so ta delež izgubili,« je dejal Hirei.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 14. 01. 2011 Stran: 9

Sporno lastninjenje pivovarne vendarle na sodišče

Pivovarna svojega nekdanjega direktorja in njegovo družbo Atka - Prima toži za dobrih 13,3 milijona evrov - Tožbe bodo vložile tudi hčerinske družbe pivovarne

Ljubljana - Po dolgotrajnem ugibanju, ali bo Pivovarna Laško ukrepala proti Bošku Srotu, se je to včeraj vendarle zgodilo. Rezultat je odškodninska tožba, s katero pivovarna svojega nekdanjega direktorja in njegovo družbo Atka-Prima toži za dobrih 13,3 milijona evrov. Odškodninske tožbe zaradi odškodovanja bodo vložile tudi odvisne družbe Pivovarne Laško, so včeraj Laščani sporočili na spletnih straneh Ljubljanske borze.

Z vložitvijo odškodninske tožbe proti Bošku Šrotu je Pivovarna Laško uresničila zavezo, ki jo je dala svojim delničarjem na skupščini junija lani; takrat so ti odločili, da mora Laško najpozneje čez šest mesecev vložiti ustrezne odškodninske tožbe proti nekdanjim odgovornim - torej tudi Bošku Šrotu.

Medij: 7 dni Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 05. 01. 2011 Stran: 11

Po Drogi Kolinski v lanskem letu letos na prodajnem seznamu še vsaj Mercator, Pivovarna Laško, Fructal, Sava, Večer in Delo, pa tudi Banka Celje in Abanka, morda tudi Telekom Slovenije, saj država ni v zavidljivem finančnem položaju.

V lanskem letu so se številna slovenska podjetja - zaradi finančno-gospodarske krize in pa zgrešenih menedžerskih prevzemov podjetij v preteklosti - soočala z velikimi težavami v poslovanju. Prav tako je ni kaj boljše odnesla večina njihovih lastnikov.

Koprski Istrabenz, ki se tako kot kranjski Merkur nahaja v prisilni poravnavi, je hrvaški Atlantic Grupi Emila Tedeschija lani že prodal Drogo Kolinsko, ki je znana po blagovnih znamkah Argeta, Barcaffe, Cockta, Donat Mg in še kakšni. Letos naj bi sledila še vsaj Istrabenzova prodaja družbe Instalacija, kjer v koprskem Srminu skladiščijo naftne derivate, najbrž pa tudi hotela Palače v Portorožu, katerega upravlja hotelska veriga Kempinski. Tako naj bi Istrabenz splaval na zeleno vejo, česar se veselijo njegove banke upnice, posredno pa tudi lastniki, med katerimi je največji Petrol. Ugiba se, katere druge gospodarske družbe bodo v Sloveniji kmalu naprodaj.

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena,G. R. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 21. 12. 2010 Stran: 9

Strategija Skupine NLB do leta 2015 predvideva racionalizacije na številnih področjih od dezinvestiranja do racionalizacije notranje organizacije. Sedanja lastniška struktura banke onemogoča hitro pridobivanje dodatnega kapitala, NLB pri profitabilnosti in stroškovni učinkovitosti zaostaja za konkurenti.

Ali se lahko zaradi izvajanja oktobra sprejete strategije razvoja Skupine NLB 2010-2015 zaposleni v banki bojijo za svoja delovna mesta? Eno od področij racionalizacije stroškov so tudi stroški dela, kar namerava uprava banke doseči s programom prestrukturiranja zaposlenih v NLB. "Koliko in kje bo treba zmanjšati število zaposlenih, bo znano po končani celoviti analizi procesov v prvi polovici naslednjega leta, v prvi vrsti pa bodo izkoriščene vse mehke metode. Med drugim se bo ugotavljala tudi delovna uspešnost delavcev, ki je skladno s kolektivno pogodbo dejavnosti prvi kriterij za ohranitev delovnega mesta. V program prestrukturiranja delavcev bodo vključeni tudi sindikati v NLB," so na naše pisno vprašanje odgovorili v NLB, kjer je bilo konec septembra zaposlenih 4031 ljudi (v celotni skupini več kot 8000).

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 15. 12. 2010 Stran: 10

Skupina lastnikov Abanke okoli Save želi svoj delež prodati po čim višji ceni, skupina lastnikov, ki ima za sabo državo, pa bo morala objaviti prevzemno ponudbo, ker j i Agencija za trg vrednostnih papirjev grozi z odvzemom glasovalnih pravic

Za prihodnost Abanke Vipa se je začel odvijati najslabši scenarij: dve skupini lastnikov si prizadevata doseči svoj interes, premeščanja v lastniški strukturi z oblikovanjem poslovnih zavezništev potiskajo banko v negotov položaj, samo vprašanje časa pa je, kdaj bodo začeli reagirati komitenti banke. Tretja največja banka v Sloveniji, ki ima tako kot prvi dve (NLB in NKBM) v lastniški strukturi državo (res da posredno, preko Zavarovalnice Triglav in Hita ter Soda), je postala prodajno-prevzemna tarča. Po oblikovanju prodajnega bloka lastnikov okoli kranjske Save, ki želijo svoj delež v banki (po njihovih navedbah naj bi imeli skupaj polovico lastništva) prodati po čim višji ceni, je te dni dala pospešek k oblikovanju nasprotnega bloka kar Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP); skupini delničarjev, ki so v lasti države (Zavarovalnica Triglav, njen Triglav Steber 1, Hit in Sod) je zagrozila z odvzemom glasovalnih pravic, če ne bodo objavili prevzemne ponudbe za Abanko.

Medij: Delo Avtorji: Gole Nejc Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva Datum: 08. 12. 2010 Stran: 3

Preiskava spornih menedžerskih odkupov

Direktor ATVP Damjan Žugelj: Centralna banka ni opravila svoje naloge; še do danes ni nihče odgovarjal za to -Prevzemna zakonodaja je dobra

Ljubljana - Iskati odgovornost za sporne menedžerske odkupe v politiki ali prevzemni zakonodaji se zdi odveč, je na zaslišanju parlamentarne komisije, ki preiskuje politično odgovornost pri spornih menedžerskih prevzemih, dejal direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) Damjan Žugelj. Po njegovem mnenju naloge niso opravili regulatorji, predvsem ATVP in Banka Slovenije (BS): »Centralna banka ni opravila svoje naloge. Še do danes ni nihče odgovarjal za to. A želim si, da bi, tudi če se odgovornost išče v naši agenciji.«

Žugelj, ki je direktor ATVP postal i. aprila 2008, je pojasnil, da je ta agencija prvi resen postopek začela in dokončala v letu njegovega imenovanja. »To vzbuja skrb. Agencija je bila premalo drzna, postopkov pa je bilo premalo,« je menil. Dodal je, da je agencija pod njegovim vodstvom posredovala ovadbe, izrekala globe ter vsak dan sodelovala s policijo in tožilstvom.

Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 07. 12. 2010 Stran: 22

Ljubljana - Uprava Alposa z Mirjanom Bevcem na čelu v spremenjenem načrtu finančnega prestrukturiranja navadnim upnikom namesto 34-odstotnega poplačila obljublja 55-odstotno poplačilo v prihodnjih 13 letih. Kot je znano, so največje upnice družbe banke, ki velik del svojih terjatev nimajo zavarovanih. Alpos naj bi bankam namreč dolgoval več kot 220 milijonov evrov, skoraj 100 milijonov evrov tega pa je navadnih terjatev. Vrednost stečajne mase Alposa je po drugi strani ocenjena na 66,2 milijona evrov. Banke, zastopane v upniškem odboru Alposa, so s spremembo načrta že soglašale.

Banke upnice v upniškem odboru - NKBM, Abanka, Factor banka, Probanka, NLB in Banka Koper - so soglašale tudi s predvidenimi spremembami v kapitalu družbe. Uprava Alposa, poleg Bevca še člana uprave Stanislav Flander in Konrad Marot, je namreč odločila, da se kapital družbe v višini nekaj več kot šest milijonov evrov v celoti nameni za pokritje čiste izgube. Delnice obstoječih delničarjev so tako izgubile vso vrednost, sicer pa so člani uprave v sklepu odločili, da se »vse delnice dosedanjih delničarjev razveljavijo«. »Nov« osnovni kapital družbe v višini milijon evrov bodo vplačale banke upnice Alposa in družba SIJ - Slovenska industrija jekla. Pogoj za spremembe pri osnovnem kapitalu je sicer pravnomočna potrjena prisilna poravnava, na upravi sprejet sklep pa je zdaj v hrambi pri notarju. Če bo prisilna poravnava uspela, bo SIJ vplačala delnice v znesku 199.000 evrov, Factor banka, NKBM, NLB, Abanka in Probanka pa vsaka po 160.200 evrov. Nove delnice bi novi lastniki vplačali na fiduciami račun upravitelja, postopek povečanja osnovnega kapitala pa je uspešen le, če bo v celoti vpisanih vseh 20.000 novih delnic, z vrednostjo delnice 50 evrov. Prednostna pravica dosedanjih delničarjev je po sklepu uprave v celoti izključena.

Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 29. 11. 2010 Stran: 15

Ljubljana - Lizinška podjetja zagotovo niso zanemarljiv akter na slovenskem finančnem trgu, najmanj nadzorovano pa je poslovanje tujih lizinških družb. Medtem ko ima Banka Slovenije skozi nadzor bank vpogled v lizinške družbe slovenskih bank, so lizinška podjetja s tujimi lastniki, tudi bančnimi, popolnoma siva lisa. Največji igralec na slovenskem lizinšem trgu je s skoraj polovičnim tržnim deležem po bilančni vsoti Hypo Leasing, ki ga vodi Andrej Potočnik. Ta ne spada pod okrilje Hypo Alpe Adria Bank Slovenija, ampak neposredno pod avstrijsko družbo Hypo Alpe Adria Leasing Holding. Navedeno pomeni, da je delovanje Hypo Leasinga, katerega bilančna vsota je septembra znašala 2,63 milijarde evrov, s stališča stabilnosti finančnega sistema povsem nenadzorovano. Nadzorujejo ga lahko le avstrijski organi, katerih pomanjkljivosti pa so se razkrile od zadnji aferi okoli Hvpo banke.