Nova KBM
NKBM Delnica s popustom
Medij: Žurnal Avtorji: A. LU. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 27. 11. 2010 Stran: 47
Prodaja. Delnice NKBM so mali delničarji v javni prodaji novembra pred tremi leti kupovali za 27 evrov. Danes jih je mogoče v borznem trgovanju kupovati z 61-odstotnim popustom (ali 16,5 evra ceneje kot novembra 2007). Neodvisni finančni strokovnjaki kljub znižanju opozarjajo, da pri dokupovanju delnic NKBM obstaja veliko tveganje. NKBM je imela v devetmesečju 16,2 milijona evrov dobička.
Borzne družbe v 2010
Medij: Kapital Avtorji: Špacapan Barbara Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 22. 11. 2010 Stran: 23
Težave so povzročile velike padce vrednosti delnic
Leto 2010 se približuje koncu, zato je pogled na dogajanje okoli borznih družb ter vplive na njihovo delnico precej zanimiv. Za nekatere družbe in posledično delnice je leto 2010 predstavljalo zelo zahtevno leto. Težave so tako povzročile velike padce vrednosti delnic, medtem ko so jo najboljše odnesle samo s tem, da se njihov tečaj ni spremenil.
GORENJE - V znamenju dokapitalizacije in posojil
Majhen tržni delež na zahodu. Po zelo napornem letu 2009 zaradi stavke zaposlenih je bilo letošnje leto za velenjsko družbo Gorenje precej bolj ugodno. Družbo so zaznamovali dogodki, kot so nakup švedskega Aska, pridobitev nepovratnih sredstev od srbskega ministrstva, odobritev posojila s strani IFC ter dokapitalizacija, ki še ni povsem končana. Medtem, ko javna prodaja delnic ni potekala, kot bi si želeli, pa je bila precej spodbudna novica, da je IFC Gorenju avgusta odobril 50 milijonov evrov dolgoročnega posojila, skupaj s konzorcijem bank pa še dodatna posojila. Posojili sta namenjeni refinanciranju kratkoročnih posojil, ki zapadejo v plačilo v prihodnjem letu. Za prejeta posojila pa je IFC Gorenju določil merila poslovanja, ki jih mora ta izpolnjevati. Nanašajo se predvsem na zagotovila za vračilo posojila. Gorenje mora tako zagotavljati minimalni obseg kapitala, ustrezno razmerje med kapitalom in dolgovi ter zadosten denarni tok. Te zahteve so analitiki Gorenjeve delnice ocenili kot pozitivne, saj bi naj izboljšale disciplino menedžmenta pri doseganju ciljev, to pa bo okrepilo zaupanje vlagateljev in bank. Kljub temu bi naj bile slabosti družbe predvsem majhen tržni delež v zahodnoevropskih državah, slaba prepoznavnost blagovne znamke, nižja dobičkonosnost v primerjavi s konkurenco ter neprisotnost v hitrorastočih državah (z izjemo Rusije). Gorenje je tudi dobilo oceno, s katero se njegovo poslovanje ocenjuje za bolj tvegano, kot je bilo. Zaradi optimizacije poslovanja se bodo še naprej posvečali krčenju števila zaposlenih. V srednjeevropski regiji Gorenje krepi poslovanje že nekaj desetletij, v kriznem letu pa je njegov cilj rasti hitreje kot trg, kar mu je v prvi polovici leta tudi uspevalo; po njihovih besedah se je okrepila tudi blagovna znamka.
Gorenje se bo osredotočilo predvsem na hitro rastoče trge, denimo na neevropske trge, kjer je v prvi polovici letošnjega leta doseglo največjo, kar 35-odstotno rast prodaje.
Skupina je v prvem polletju dosegla 610,1 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je 7,4-odstotna rast in 49 odstotkov letnega načrta. Rast prihodkov je bila v glavnem posledica rasti na področju ekologije, energetike in storitev. Zaostajanje stroškov za rastjo prodaje je na medletni ravni več kot podvojilo dobiček iz poslovanja pred amortizacijo. Gorenje je v prvem polletju ustvarilo 4,9 milijona evrov čistega dobička, potem ko je imelo v istem obdobju lani 18 milijonov evrov izgube.
Na splošno večina analitikov ocenjuje, da je ciljna cena delnice Gorenja višja od trenutne na borzi, zato priporočajo nakup. Poslovanje Gorenja je namreč zelo vezano na gospodarska gibanja v tujini, okrevanje na tujih trgih pa ugodno vpliva na njegovo poslovanje. Čeprav samo vrednotenje delnice na podlagi kazalnikov poslovanja ne kaže na veliko podcenjenost delnice v primerjavi s konkurenco iz tujine, pa je podjetje zanimivo tudi za tuje vlagatelje: delež tujih vlagateljev v Gorenju je namreč slaba tretjina.
KRKA - Vrsta nagrad in dosežkov
Najvišja bonitetna ocena. Čeprav je tudi Krka dobila oceno, s katero je njeno poslovanje ocenjeno za bolj tvegano, kot je bilo, pa družba pobira nagrade kot za stavo: dobila je priznanje za najuglednejšega delodajalca ter tudi zlato gazelo: s 171 milijoni evrov je ustvarila največji dobiček preteklega leta v državi in na ta račun tudi v državni proračun prispevala največ plačanega davka. Dodana vrednost na zaposlenega v Krki skoraj trikratno presega slovensko povprečje. Med odlike družbe pa šteje tudi najvišja bonitetna ocena po podatkih tako bank kot tudi družb, ki se ukvarjajo s pripravo bonitetnih ocen. Prav tako sodi med družbe oziroma skupine, ki letos načrtujejo zaposlovati, saj v Krki ocenjujejo, da se letos njihov položaj utrjuje in krepi. Na večini trgov namreč prodaja raste, tako zaradi že uveljavljenih kakor tudi novih izdelkov. Skupina Krka je ob polletju letošnjega leta ustvarila 500 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je 5-odstotna rast, čisti dobiček družbe pa je znašal 91 milijonov evrov, kar je 17 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Zaradi pocenitve evra je Krka lepo zaslužila s tečajnimi razlikami, ustvarjenimi s prodajo zunaj evrskega območja (vendar pa tečajna gibanja v drugi polovici leta to lepo sliko kvarijo). Najpomembnejša prodajna regija še vedno ostaja Srednja Evropa, medtem ko je na domačem trgu prodaja upadla, predvsem zaradi manjše prodaje zdraviliško-turističnih storitev skupine Terme Krka. Na trgih zunaj Slovenije je bilo v tem obdobju ustvarjeno 90 odstotkov prodaje skupine. Premiki na valutnem trgu bi lahko predvsem v zadnjem četrtletju vplivali na rezultat skupine. Ima pa Krka odprtih veliko bojnih front s konkurenco: avstrijsko sodišče ji je začasno prepovedalo trženje zdravila zoper čir na želodcu in zgago, novica pa je prestrašila vlagatelje. Tudi v Estoniji so odločili, da Krka pri proizvodnji zdravila Escadra krši patent britanskega farmacevtskega velikana Astra Zeneca. Krki so tako prepovedali uvoz, izdelavo, skladiščenje, distribucijo, nudenje v prodajo in promocijo zdravila. Nasprotno je švicarska farmacevtska družba Novartis umaknila tožbo v zadevi Valsaden.
Pirc-Musarjeva agenciji: Ignoranca javnosti ne bo povečala vaše odgovornosti upravljanja javnega premoženja
Medij: Dnevnik Avtorji: Vukovič Vesna, Rankov Suzana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 19. 11. 2010 Stran: 23
Ljubljana - Temeljni razlog za ustanovitev Agencije za upravljanje kapitalskih naložb je bil prav bolj transparentno upravljanje državnega premoženja, kar zahtevajo tudi smernice OECD. Toda agencija za zdaj deluje veliko manj pregledno kot dosedanji upravljalci državnega premoženja vlada, Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba. Predsednica uprave agencije Dagmar Komar ter člana uprave Danilo Grašič in Marko Golob so se namreč odločili, da javnosti ne bodo pojasnjevali svojih odločitev, kar ni praksa niti vzasebnih družbah z zaprto lastniško strukturo.
Spomnimo, da je Dnevnik pred imenovanjem uprave agencije v državnem zboru in takoj po njenem imenovanju na posamezne člane uprave naslovil prošnjo za razkritje njihovega premoženja in kapitalskih naložb. Najmanj za Danila Grašiča namreč obstajajo indici, da naj bi v preteklosti plemenitil svoje premoženje na kapitalskih trgih na podlagi trgovanja z notranjimi informacijami. Z razkritjem premoženja bi se ovrgli sumi konflikta interesov in morebitnega zasledovanja zasebnih interesov v času opravljanja funkcije na javni agenciji. Toda člani uprave agencije, ki upravlja nekaj milijardno državno premoženje, so prošnjo za razkritje premoženja, kar so v preteklosti denimo naredili ministri in predsedniki političnih strank, zavrnili. V tem tednu smo na agencijo naslovili vprašanja, povezana z dokapitalizacijo Nove Ljubljanske banke in Nove KBM. Banki bi namreč dokapitalizirali z davkoplačevalskim denarjem, obe pa imata tudi druge delničarje, mariborska banka na primer več kot sto tisoč malih delničarjev. Toda na agenciji so našo prošnjo ignorirali.
Predsednica uprave službeno komunicira prek gmaila
Mali vlagatelji se umikajo iz slovenskih borznih družb
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 09. 11. 2010 Stran: 23
Ljubljana - Slovenski trg kapitala se kljub občasnim rastem tečajev ne more iztrgati iz primeža negativnega trenda. Delnice slovenskih izdajateljev so v zadnjem mesecu dni v povprečju sicer pridobile okoli šest odstotkov vrednosti, vendar pa slovenski trg kapitala ostaja eden najmanj donosnih na svetu, izgube vlagateljev od začetka svetovne gospodarske krize pa še vedno dosegajo tudi 70 odstotkov in več.
Izguba zaupanja
V zadnjih tednih je opaziti, da vlagatelji skoraj vsako rast tečajev izkoristijo predvsem za izstop iz svojih naložb, kar je po mnenju poznavalcev predvsem posledica nezaupanja vlagateljev. Da so predvsem mali vlagatelji izgubili zaupanje v delnice slovenskih izdajateljev, zgovorno pričajo tudi podatki Centralne klirinško depotne družbe (KDD). V zadnjem letu dni se namreč pri niti eni izmed pomembnejših slovenskih družb število delničarjev ni povečalo, skupaj pa se je število malih delničarjev zmanjšalo za več kot 25.000. Pobeg vlagateljev je zlasti prisoten pri holdingih, ki so nastali pri preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb, delničarje pa v zadnjem letu izgubljajo tudi nekatere druge vidnejše slovenske družbe.
Nova KBM posluje z dobičkom
Medij: Večer Avtorji: Irena Ferluga Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 26. 10. 2010
Čistega dobička je bilo ob koncu tretjega kvartala za 13,8 milijona evrov (za tri milijone evrov več kot ob polletju), bilančna vsota je višja za 0,4 odstotka, a se je od sredine leta znižala za 29 milijonov evrov. Kreditni portfelj se slabša, vse več je slabitev in rezervacij
Banka beleži nadaljnje slabšanje kreditnega portfelja in poslabševanje likvidnosti dolžnikov, priznavajo v banki.
Nova KBM je v devetih mesecih leta 2010 poslovala z dobičkom, so včeraj sporočili iz banke. Dobiček iz rednega poslovanja je bil v tem obdobju 16,2 milijona evrov, kar je 76,8 odstotka načrtovanega zneska za 2010. Čisti dobiček je znašal 13,8 milijona evrov ali 79,8 odstotka načrtovanega zneska za 2010 in je za 3,6 milijona evrov višji od doseženega ob polletju. Bilančna vsota banke je konec septembra znašala 4,810 milijarde evrov in je po devetih mesecih (v primerjavi z 31. 12. 2009) višja za 20,8 milijona evrov oziroma za 0,4 odstotka. Toda v primerjavi s polletjem, ko je dosegla 4,839 milijarde evra, je v devetih mesecih nižja za 29 milijonov evrov. Tržni delež bilančne vsote je konec septembra znašal 9,4 odstotka in je za 0,1 odstotne točke višji kot na začetku leta.
Poslabševanje likvidnosti dolžnikov
Čiste obresti so v devetih mesecih dosegle 81,6 milijona evrov oziroma 80,1 odstotka načrtovanega zneska za 2010. Obrestna marža, izračunana na povprečno aktivo, je znašala 2,27 odstotka, kar je v primerjavi z načrtom višje za 0,17 odstotne točke. Čiste opravnine (provizije) so v tem obdobju znašale 35,4 milijona evrov, kar je 77,1 odstotka načrtovanega zneska za 2010. Banka je s čistimi opravninami pokrila 55,9 odstotka administrativnih stroškov z amortizacijo, so sporočili iz banke.
Dobiček banke iz rednega poslovanja pred rezervacijami in oslabitvami je znašal 60,5 milijona evrov oziroma 99,1 odstotka načrtovanega zneska za 2010. Dobiček zaradi recesije in počasnejšega okrevanja od pričakovanega ter posledično slabšanja kreditnega portfelja banke zmanjšujejo predvsem neto rezervacije in oslabitve, ki so višje od načrtovanih in s 44,3 milijona evrov predstavljajo 110,8 odstotka načrtovanega zneska neto rezervacij in oslabitev za 2010. Banka je načrtovala, da se bo gospodarska situacija v tretjem kvartalu 2010, podobno kot v najpomembnejših trgovinskih partnericah Slovenije, izboljševala, dejansko gospodarsko stanje v Sloveniji pa je bilo slabše od pričakovanega. Banka beleži nadaljnje slabšanje kreditnega portfelja in poslabševanje likvidnosti dolžnikov, priznavajo v banki.
Tržni delež pri kreditih 10,1 odstotka
Neto stanje kreditov strankam, ki niso banke, je konec septembra znašalo 3,484 milijarde evrov, kar je za 148,4 milijona evrov ali 4,4 odstotka več kot konec leta 2009. Tržni delež na tem segmentu se je v prvih devetih mesecih 2010 povečal za 0,2 odstotne točke in znaša 10,1 odstotka. Obveznosti banke do strank, ki niso banke (depoziti), so konec septembra znašale 3,015 milijarde evrov in so se glede na konec leta 2009 povečali za 69,5 milijona evrov ali za 2,3 odstotka. Tržni delež banke na tem segmentu se je v prvih devetih mesecih 2010 povečal za 0,3 odstotne točke in znaša 12,8 odstotka. Količnik neto kreditov na depozite nebančnega sektorja je bil konec septembra 115,5. Kapital banke je konec septembra 2010 znašal 384,3 milijona evrov in je bil glede na konec leta 2009 višji za 16,5 milijona evrov ali 4,5 odstotka. Kapitalska ustreznost banke je konec septembra 2010 znašala 10,22 odstotka.
Po neuradnih informacijah naj bi včeraj odstopil - čeprav se mu mandat izteče 15. januarja - Boris Cekov, predsednik uprave KBM Leasing, hčerinske družbe NKBM. Informacije nismo mogli preveriti, ker se na naše klice ni odzval.
Manja Skernišak je prva nadzornica Poštne banke
Nadzorni svet Poštne banke Slovenije (PBS) je na včerajšnji seji po pričakovanjih za predsednico nadzornega sveta izvolil Manjo Skernišak, ki je postala članica nadzornega sveta pred tedni, ko je odstopil Matjaž Kovačič. Tako sta se v nadzornem svetu PBS zamenjala predsednik in članica uprave Nove KBM.
Nadzorniki so včeraj pregledali poslovanje PBS v devetmesečju, ko je banka dosegla 5,2 milijona evrov dobička iz rednega poslovanja. Banka je obseg poslovanja povečala za 4 odstotke in dosegla 1,59-odstotni tržni delež. Bilančna vsota banke je ob koncu septembra znašala 819,9 milijona evrov in je glede na načrtovano stanje konec letošnjega leta dosežena 99-odstotno. Obseg kreditov strankam, ki niso banke, se je v primerjavi s koncem preteklega leta povečal za 8 odstotkov. V strukturi danih kreditov strankam, ki niso banke, je več dolgoročnih kreditov, višja rast danih kreditov pa je bila na strani prebivalstva. Med vlogami strank, ki niso banke, so najbolj porasle dolgoročne vloge, za 6 odstotkov so se tudi povečale vloge na vpogled. Banka s 7-odstotno rastjo vlog strank, ki niso banke, za 6 odstotnih točk presega rast, kot jo dosega bančni sektor.
Neto odhodki zaradi rezervacij in oslabitev so dosegli 8,2 milijona evrov in so za 22 odstotkov višji kot v istem obdobju preteklega leta, glede na letno načrtovani znesek pa so doseženi 97-odstotno. Nadzorni svet se je seznanil tudi z izhodišči za pripravo poslovnega načrta za leto 2011.
Banke so za propade podjetij krive vsaj toliko kot menedžerji
Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Posel & denar Datum: 11. 10. 2010 Stran: 29
S krizo preteklim iluzijam o finančnem perpetuumu mobile niso podlegli le menedžerji in bankirji; podlegli so jim tudi politiki in povsem običajni ljudje.
»Podeljevanje menedžerskih nagrad se mi je slej ko prej zdelo nastopaštvo, ki naj bi kazalo ugled novopečenih in samooklicanih delodajalcev plemstva 21. stoletja. Zdi se celo, da nagrade niso napovedovale dobre prihodnosti raznih hitrih »gazel«, ki kmalu po dobljeni nagradi dostikrat začno šepati. Kot države, ki so nam bile oziroma bi nam morale biti za zgled, na primer Estonija in Irska,« je na vprašanje, ali je v času, ko podjetja poslujejo slabo, še smiselno podeljevanje menedžerskih nagrad, odgovoril priznani slovenski ekonomist Jože Mencinger.
V zadnjem času so pojavljajo pozivi, da je treba obsoditi ravnanje nekaterih menedžerjev, ki so z netransparentnim lastninjenjem spravili na kolena pomembna podjetja. Je prav, da do tovrstnih pozivov prihaja šele zdaj, koje škoda v podjetjih že narejena, in kakšna je sploh korist od njih?
Poštna banka Slovenije (PBS)
Datum skupščine:
10.10.2010 - 12:00
Naslov:
v sejni sobi Poštne banke Slovenije, d.d. – bančne skupine Nove Kreditne
banke Maribor d.d., Ul. Vita Kraigherja 5, Maribor.
Vir objave:
SEONET z dne 08.10.2010 objava GM-301/10
Status:
arhivirana Toplek zaslužil delež podjetja s svetovanjem
Medij: Večer Avtorji: De Corti Borko Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 01. 10. 2010 Stran: 9
Predsednik uprave Taluma, tihi družbenik podjetja Schos, kije lastnik Gradbenega podjetja Ptuj, je na seji nadzornikov dejal, da ni sodeloval pri izbiri tega podjetja za delo v Talumu, čeprav se malokaj zgodi brez njegove vednosti
Zunanja revizijska hiša BDO Revizija bo potrebovala še okrog deset dni za sestavo poročila, ki naj bi odgovorilo na vprašanje, kakšna je bila poslovna preglednost in gospodarnost poslov med Gradbenim podjetjem Ptuj in Talumom iz Kidričevega. Pred časom so namreč Finance razkrile, da je predsednik uprave Taluma Danilo Toplek tihi družbenik podjetja Schos (Schos pa je lastnik Gradbenega podjetja Ptuj), kjer so se partnerji skregali zaradi medsebojnih razmerij in denarja. Predsednik nadzornega sveta Taluma dr. Miro Žunec je lahko šele včeraj sklical sejo nadzornega sveta, kajti po razkritju tihega Toplekovega solastništva je moral predsednik uprave Taluma v tujino. Ko bodo od revizijske hiše prejeli poročilo in tako imeli dovolj informacij, se bodo nadzorniki Taluma ponovno sestali in razpravljali o ugotovitvah revizije.
Teden v znamenju krepkega plusa
Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 25. 09. 2010 Stran: 9
Iztekajoči se (borzni) teden je bil za investitorje na Ljubljanski borzi zanesljivo eden boljših v zadnjih treh letih. Na to kaže tudi vodilni indeks SBI TOP, ki je pridobil dobre tri odstotke vrednosti.
Med zmagovalce tedna - najbrž tudi zaradi pogajanj o prodaji 10,75-odstotnega deleža skladu NLB Mid Europa Partners - bi lahko šteli delnico Mercatorja, ki se je z ravni 140 evrov ta teden zavihtela povsem v bližino 155 evrov, okrepil pa se je tudi promet z delnico, ta teden ga je bilo za blizu 200 tisoč evrov. Omenjena delnica je znana po visokih dividendah (nazadnje 7,2 evra bruto na delnico), prav tako se špekulira, da naj bi bodisi družbe skupine Pivovarne Laško ali posamezne banke prodajale svoje delnice Mercatorja.
Dobro je teden sklenila tudi delnica Nove KBM, ki se je z nivojev 10,4 pomaknila na 10,6 evra. Za (male) delničarje je spodbuden podatek, da je nedavno član uprave banke Andrej Plos kupil za dobrih 9000 evrov delnic Nove KBM. Prav tako je mogoče pozitivno oceniti, da naj bi že v kratkem Nova KBM svoj 49,96-odstotni lastniški delež v Zavarovalnici Maribor povečala v večinskega. Delnice naj bi odkupila od Save Re, ki je trenutno 45,79-odstotna lastnica mariborske zavarovalnice, ni pa še znano, po kolikšni ceni. Delnica Save Re je ta teden s 7,9 poskočila na 8,3 evra.
Po strmoglavljenju na 13,3 evra si je nekoliko (na vrednost 15 evrov) opomogla tudi delnica Pivovarne Laško. Agencija za trg vrednostnih papirjev je NLB, ki je 23,5-odstotna lastnica laške pivovarne, ter njeni (skoraj) večinski Banki Celje z 2,9 odstotka delnic Pivovarne Laško, odvzela glasovalne pravice. Obstaja možnost, da obe skupaj znižata lastniški delež pod 25 odstotkov ali pa objavita prevzemno ponudbo za laško pivovarno (slednje je glede na njuno finančno kondicijo malo verjetno), da bi ponovno pridobili svoje glasovalne pravice.
NLB s skladom Mid Europa v ekskluzivna pogajanja za prodajo deleža v Mercatorju
Medij: Dnevnik Avtorji: Vesna Vukovič, Suzana Rankov Teme: Gospodarstvo Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 22. 09. 2010
Ljubljana - Nova Ljubljanska banka (NLB) je včeraj podpisala pogodbo o pričetku ekskluzivnih pogajanj (exclusivity agreement) z britanskim investicijskim skladom Mid Europa Partners za prodajo dobrih 10 odstotkov Mercatorja. Postopek je po naših informacijah sprožila nezavezujoča ponudba sklada Mid Europa za nakup deleža NLB v Mercatorju.
NLB se ni zavezala k sklenitvi kupoprodajne pogodbe, čeprav se bo banka v prihodnjih treh mesecih o prodaji Mercatorja pogajala izključno s skladom Mid Europa. Pričakovati pa je, da bo sklad podoben dogovor poskušal skleniti še s preostalimi bankami, ki so po lanskem zasegu delnic Infondu Holdingu in Istrabenzu postale lastnice Mercatorja.
S postopkom, ki ga je sprožila NLB, se v dveh letih že v tretje odpira možnost za prodajo pomembnega deleža Mercatorja. Skoraj 50-odstotni delež sta v začetku lanskega leta, ko ju je še obvladoval nekdanji predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot, poskušala prodati Infond Holding in Pivovarna Laško, vendar neuspešno. Konec lanskega leta pa so se prodaje skupno 36-odstotnega deleža lotile banke - skupina bank je na pobudo Unicredit banke podpisala nezavezujoči dogovor s svetovalno hišo Arkas, h konzorciju pa sta pristopili tudi NLB in Banka Celje. Spomladi sta iz konzorcija najprej izstopili NLB in Banka Celje, nato pa še NKBM in Abanka. NLB, NKBM in Abanka so pred julijsko skupščino podpisale sporazum, po katerem naj bi v lastništvu Mercatorja ostale do septembra 2012, v zameno pa so izpogajale ustrezno dividendno politiko in predstavnika v nadzornem svetu Mercatorja.
