Gorenje

Medij: Delo Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Posel & denar Datum: 02. 07. 2012 Stran: 34

Skupščina velenjskega proizvajalca bele tehnike Gorenje, ki ga vodi Franjo Bobinac, je sklicana za 5. julij. Na njej bodo delničarji odločali o 0,15 evra bruto dividende na delnico. Tako bi od 5,5 milijona evrov bilančnega dobička za dividende namenili 2,4 milijona, preostanek pa bi ostal nerazporejen. Odločali bodo tudi o podelitvi razrešnice nadzornikom in upravi ter za revizorja za letos imenovali družbo KPMG iz Ljubljane.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 18. 06. 2012 Stran: 17

Ljubljana - Vse bolj je očitno, da kadrovske menjave, ki jih v nemalo primerih narekuje kar kabinet predsednika vlade, v letošnji skupščinski sezoni ne bodo edino jabolko spora. Že skupščine Mercatorja, Cinkarne Celje, Letrike (nekdanja Iskra Avto elektrika), Mladinske knjige založbe, Zavarovalnice Triglav ter prihajajoče skupščine Telekoma Slovenije, Heliosa, Krke in nekaterih drugih večjih podjetij namreč napovedujejo ostre boje zaradi delitve bilančnega dobička med upravami in delničarji.

Rast lastniških apetitov

»Seveda je razumljivo, da si uprave želijo imeti čim mehkejšo blazino pri upravljanju svojega posla. Toda prave potrebe po tem ni. Razen seveda če ima podjetje v investicijskem načrtu projekte, za katere p otrebuj e las tni kapital,« omenjena trenja pojasnjuje predsednik uprave družbe KD Skladi Matej Tomažin. »Kaj pretehta, bi moralo biti odvisno od argumentov menedžmenta, kako donosno bodo investirali zadržane dobičke in kakšne prihodnje koristi bi od tega imeli delničarji. Če teh argumentov ni dovolj, potem je edino smiselno, da se denar povrne vlagateljem v obliki dividend ali odkupov lastnih delnic,« dodaja Sašo Stanovnik iz Alte Invest.

Medij: Finance Avtorji: Smrekar Tanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 08. 06. 2012 Stran: 8

Za zdaj velja: Zavarovalnico Triglav bo še vodil Matjaž Rakovec, ki ima podporo Desusa, a bo iz vrst SDS in verjetno Virantove Državljanske liste dobil še dva nova člana uprave. Telekom Slovenije pa bo verjetno vodil nekdo blizu SDS.

Skupščina večinsko državne Zavarovalnice Triglav, na kateri bodo zamenjevali nadzornike, bo v torek, 12. junija, Telekoma Slovenije pa 21. junija. Preverili smo, kdo vse se med viri blizu obeh družb in vlade omenja za nadzornike in člane uprave. Aopozarjajo: vse se še lahko spremeni.

ZAVAROVALNICA TRIGLAV Spremembe v upravi

Predsednik uprave bo ostal Matjaž Rakovec, v upravi pa naj bi bil poleg njega zdajšnji poslanec SDS (nekoč šef Soda, bilje zaposlen tudi na Savi Re) Marko Pogačnik. Kot poslanec bi moral sicer odstopiti, a to ne bo težava, saj rok za nadomestne volitve v državni zbor poteče konec junija in njegov položaj bo brez težav zasedel nekdo drug iz SDS. Pogačnik pravi, da ne ve nič, Požareport pa je pisal tudi o tem, da Pogačnika zanima Rakovčev položaj. V upravi naj bi bil še zdajšnji predsednik uprave Triglava Naložb Stojan Nikolič, kije blizu Virantovim oziroma ministru za finance Janezu Šušteršiču. Nikolič tega ne komentira. Omenja se tudi lobist Marko Kryžanowski, kije včasu prve Janševe vlade vodil Petrol, a tega ne komentira. Iz Triglavove uprave pa naj bi kmalu po zamenjavi nadzornikov odšel Andrej Slapar. Morda bi mu našli službo na Pozavarovalnici Triglav.

Spremembe v nadzornem svetu

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 26. 05. 2012 Stran: 9

BORZNI TEDEN Na borzi zatišje pred viharjem?

Četudi osrednji indeks Ljubljanske borze (SBI TOP) životari pri zgodovinsko najnižjih vrednostih, to je med 555 in 585 indeksnimi točkami, pa je dogajanje okrog slovenskih borznih podjetij videti kot zatišje pred viharjem. Vse bolj se govori, da naj bi Nova KBM svoj polovični lastniški delež v Zavarovalnici Maribor (ZM) za zagotovitev ustrezne kapitalske ustreznosti morala prodati drugemu največjemu lastniku mariborske zavarovalnice, to je Pozavarovalnici Sava. Ta je v Sloveniji že lastnica tudi poslovno vse bolj uspešne novomeške Zavarovalnice Tilia, pri naskoku na ZM (njen polovični delež je vreden vsaj 60 milijonov evrov) pa naj bi ji kapitalsko pomagala tudi EBRD.

Delnica Nove KBM je v četrtek dosegla novo zgodovinsko dno pri 2,35 evra, ko je bila celotna bančna skupina vredna vsega 92 milijonov evrov, a včeraj se je njena vrednost le popravila na vrednost prek 100 milijonov evrov, na 2,70 evra. Visoko nihajnost tečaja, med 120 in 140 evri, ima tudi delnica Mercatorja. Vztrajno pa se v Mercatorjevem lastništvu povečuje delež tujcev, ki je v maju porasel z 18,6 na 18,9 odstotka.

Po pisanju nekaterih medijev naj bi bilo relativno veliko zanimanja tudi za nakup največje slovenske zavarovalnice, Zavarovalnice Triglav, kjer se v tej povezavi omenjajo švicarski Swiss Re pa nemške Ergo oziroma Munich Re in Allianz, poljski PZU in francoska Axa. Delnica Triglava, ki je v tem tednu kotirala okrog vrednosti 12,5 evra, je za investitorje zanimiva tudi zavoljo relativno visokih dividend, saj uprava in nadzorni svet predlagata 0,55 evra bruto dividende na delnico, Mali delničarji Slovenije (MDS) pa z nasprotnim predlogom celo 1,3 evra. Višina bilančnega dobička (93,3 milijona evrov) omogoča izplačilo celo dobrih štirih evrov dividende na delnico, zanimivo pa je to, da je največji lastnik Triglava nihče drug kot Zpiz.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 10. 04. 2012  Stran: 15

Ljubljana - Minulo leto je največje slovenske holdinške družbe, ki so pred začetkom finančno-gospodarske krize obvladovale velik del gospodarstva, pripeljalo na sam rob preživetja. Zgolj največji holdingi, ki kotirajo na Ljubljanski borzi in ki imajo skupno več kot 267.000 delničarjev, so morali namreč lani po za zdaj še neuradnih podatkih oblikovati za več kot 200 milijonov evrov slabitev. Gre za najslabši rezultat od leta 2008, ko so se tečaji na Ljubljanski borzi znižali za kar dve tretjini. Skupna izguba največjih holdingov je tako lani dosegla okoli 150 milijonov evrov, pri čemer je pričakovati, da bo številka po objavi vseh rezultatov še višja. V to pa ni vključenih za okoli milijardo evrov izgub, ki so v stečaj pahnile Merfin, Zvon Ena Holding, Zvon Dva Holding, Pom-Invest in Proholding, če omenimo zgolj nekatere medijsko bolj prepoznavne holdinge.

Kapital kopni, dolgovi ostajajo

Zaradi negativnega poslovanja in ponovnih padcev tečajev se je lani še dodatno poslabšala finančna slika holdinških družb. Še delujoči holdingi so namreč od začetka finančnogospodarske krize izgubili že skoraj tri četrtine celotnega kapitala, medtem ko je finančni dolg ostal praktično nespremenjen. Vse njihove prodaje finančnih naložb so v zadnjih letih tako dejansko zadoščale zgolj za pokritje obresti, ki pa jih številni že dlje časa niso več zmožni plačevati. V začetku letošnjega leta so imeli največji holdingi, ki kotirajo na borzi, še vedno za okoli 940 milijonov evrov posojil, kar je le nekaj odstotkovmanj kot na vrhuncu borzne evforije leta 2007. Za primerjavo, njihov skupni kapital se je znižal na manj kot 600 milijonov evrov (brez upoštevanja obeh propadlih holdingov Zvon), kar je celo manj, kot sta ga imela v najboljših časih zgolj Sava in NFD Holding.

Naše analize kažejo, dajelanivsem 17 analiziranim holdingom finančni dolg uspelo znižati za vsega dobrih 20 milijonov evrov, pri čemer pa sta za celoten znesek dejansko poskrbela Istrabenz (njegove rezultate smo izračunali na podlagi objav na Agenciji za javnopravne evidence in storitve) in Triglav Naložbe. Prvi je namreč finančne obveznosti znižal za 11 milijonov evrov, slednji pa za 14,5 milijona evrov. Praktično vsa posojila je že v prvi polovici minulega leta odplačal tudi holding Ml1 ki je bil sicer tudi pred tem praktično nezadolžen, medtem ko se je zaradi lanskoletne dokapitalizacije izboljšala tudi finančna slika Modre Linije Holdinga.

Milijonske izgube še prihajajo

Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika,Koren Ksenija Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 04. 04. 2012 Stran: 6

Čeprav imajo naše banke precejšnje težave - lani je bančni sistem izkazal zgodovinsko, 388 milijonov evrov veliko čisto izgubo -, pa položaji v bančnih upravah ostajajo vabljivi. Zbrali smo nekaj informacij in kadrovskih špekulacij, ki krožijo o novih bankirjih.

Pogoje, ki jih morajo izpolnjevati člani uprave banke, določa 63. člen zakona o bančništvu. Po tem je za člana uprave banke lahko imenovana samo oseba:

1. ki je ustrezno strokovno usposobljena ter ima lastnosti in izkušnje, potrebne za vodenje poslov banke (najmanj petletne izkušnje pri vodenju poslov podjetja primerljive velikosti in dejavnosti kot banka oziroma drugih primerljivih poslov), in

2. ki ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja, storjenega z naklepom, ali kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti (denimo hude telesne poškodbe ali izdaje poslovne skrivnosti).

Kvot za sestavo uprav (tuji člani) zakon ne določa.

1. Unicredit: Arhar odhaja, Priverschek ne prihaja? Predsedniku uprave Unicredit banke Slovenije Francetu Arharju (64) mandat poteče 1. junija letos. Za leto dni so mu ga lastniki podaljšali lani. Arhar bo od junija direktor Združenja bank Slovenije. Viri za najverjetnejšega Arharjevega naslednika, ki bo potrjen 26. aprila, omenjajo Klausa Priverschka. Ta je zdaj šef Unicredita v Srbiji, med letoma 2002 in 2005 pa je bil drugi človek takratne Bank Austria-Creditanstalt Slovenia. A na Unicreditu pravijo: »Informacija o gospodu Priverschku ni resnična.« Za možnega kandidata velja tudi Štefan Vavti, ki je v upravi banke že deloval v letih 2004 in 2007, zdaj pa je na Dunaju.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Foto: Tit Košir Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 06. 03. 2012 Stran: 11

Verniki so zaupali lastninske certifikate Krekovim skladom in ob tem cerkev napačno enačili z državo, meni Rajko Stankovič, predsednik MDS

V obdobju, ko mali delničarji v marsikaterem slovenskem podjetju doživljajo vedno bolj grenko izkušnjo delničarstva, smo se z Rajkom Stankovičem, predsednikom društva Mali delničarji Slovenije (MDS), pogovarjali o delovanju njihovega društva in o njihovih najbolj odmevnih akcijah v elektrodistribucijskih podjetjih, Vzajemni, holdingih Zvon, Savi, Merkurju, Perutnini Ptuj in številnih drugih primerih.

Čemu so društva malih delničarjev namenjena?

"Na področju delničarstva sem pričel delati 10. junija 2006 v društvu VZMD, vse do 12. marca 2009, ko sva se s predsednikom VZMD, Kristjanom Verbičem, zaradi različnih pogledov na delovanje društva in predstavljanja interesov malih delničarjev razšla. V MDS, ki smo ga ustanovili aprila 2009, smo vedno poiskali nekoga, ki je delničar v določenem podjetju, da je poleg lastnih nesebično branil interese drugih malih delničarjev. Vedno smo skušali najti nekoga, ki je užival zaupanje večjih delničarjev bodisi (nekdanjih) zaposlenih. Z lastnim zbiranjem pooblastil se letno udeležimo 45 do 50 skupščin, imamo 21-odstoten izplen vrnjenih pooblastil za zastopanje na skupščinah, kjer v povprečju zastopamo dva odstotka osnovnega kapitala in dobre tri odstotke glasovalnih pravic. Nastopamo tudi kot pooblaščenci v podjetjih, kot so Petrol, Gorenje, Pivovarna Laško, Mercator, kjer organizirano zbirajo pooblastila. Lani smo med temi družbami najboljši rezultat imeli na Gorenju, kjer smo zastopali 12,37 odstotka delničarjev, saj smo dobili pooblastilo podjetja Philipa Sluiterja (Home Products Europe), ki je 6,73-odstotni lastnik. Pri lastnih zbiranjih pooblastil bi izpostavil, da smo na lanski skupščini Krke zastopali 5,5 odstotka delničarjev, leto prej, ko se v zbiranje pooblastil ni vključila Krkina uprava, pa slabih 10 odstotkov. Že dve leti zapored smo največji zastopniki malih delničarjev v Žitu, kjer imamo na skupščini od 26- do 28-odstotno zastopanost kapitala in v obeh letih smo z nasprotnim predlogom uspeli z zvišanjem dividende, z nadzornikom žal ne. V zadnjem letu smo se aktivno vključili v zgodbo obeh cerkvenih' holdingov Zvon in tudi tu dosegli od 6- do 10-odstotno skupščinsko zastopanost."

Mačehovska država v elektropodjetjih

Kolikšen je vaš letni proračun za delovanje in kako pridete do teh sredstev?