Obvezničarji dobili prvo bitko v Državnem Zboru Republike Slovenije

NatisniNatisni

Odbor za finance in monetarno politiko Državnega zbora RS (DZ RS) včeraj, 11.02.2014, na svoji 24. seji ni sprejel pripravljene Izjavitve DZ RS s strani Vlade RS, Ministrstva za finance (MF) in zakonodajno-pravne komisije DZ RS glede na 2 vloženi zahtevi (Državnega sveta in Varuhinje človekovih pravic) in 4 pobude za presojo ustavnosti sprememb ZBan-1L (dve pobudi je podalo Društvo MDS za obveznice NLB26 in ABVIP). Rezultat glasovanja je bil 8 proti 8, tako da sklep ni bil sprejet, kar vse, ki zatrjujemo neustavnost sprememb ZBAN-1L, navdaja z dodatnim optimizmom.

 

Ljubljana, 12.februar 2014


 

Iz magnetograma DZ RS je razvidno, da so bili edini razpravljalci poleg predstavnikov zakonodajno-pravne komisije DZ RS in sekretarja iz MF le še trije poslanci, ki pa so v obrazložitvi glasu jasno zavrnili pripravljene argumente. Po kratkem uvodu je sledila obrazložitev glasu PROTI in na veliko presenečenje (vladajoče koalicije) in veliko veselje vseh razlaščenih lastnikov obveznic ni bil sprejet pripravljeni odgovor MF, Vlade RS in zakonodajno-pravne službe Vlade RS. Upamo, da bo ta razum prevladal tudi ob glasovanju v Državnem zboru RS in ne bo sledila strankarska podreditev, ampak tehten premislek, da so s sprejetjem sprememb ZBan-1L povzročili veliko napako, saj le-teh Evropski parlament sploh še ni obravnaval in smo to kot prvi storili v EU.

Zato v Društvu MDS ponovno pozivamo poslance DZ RS, da tokrat pokažejo svojo samostojnost in glasujejo po vesti in razumu, ne pa po strankarski pripadnosti. Verjamemo, da tega odgovora v DZ RS ne morejo podpreti in da bodo s tem olajšali delo Ustavnemu sodišču, da popravi krivico, preden »vzame še kakšno življenje zaradi stiske«, v kateri so se znašli prenekateri posamezniki.

Prilagamo izvleček iz spletne strani DZ RS, ki je dostopen tukaj.

 

 

Seje delovnih teles - Izbrani zapis seje (v pregledu)
 
Polni naziv telesa - Številka in vrsta seje:
14 - Odbor za finance in monetarno politiko - 024. Redna
Datum zasedanja:
11.02.2014
Vsebina zapisa seje (v pregledu)
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
ODBOR ZA FINANCE IN MONETARNO POLITIKO
24. seja

(11. februar 2014)

Sejo je vodil Bojan Starman, predsednik odbora.
Seja se je pričela ob 14.01. 
 
 
Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA - POBUDE IN ZAHTEVE ZA OCENO USTAVNOSTI VEČ DOLOČB ZAKONA O BANČNIŠTVU IN ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O BANČNIŠTVU. 
 
 

 

Zahteve in pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o bančništvu in zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu je Ustavno sodišče Državnemu zboru posredovalo 11. 12. 2013 in 16. 1. 2014 ter določilo 30-dnevni rok za izjavitev Državnega zbora glede zahtev. Odboru so bili posredovani dve mnenji vlade in pa mnenje Zakonodajno-pravne službe, zato so izpolnjeni poslovniški pogoji za obravnavo.

 

 
V skladu z 265. členom Poslovnika Državnega zbora bo odbor kot matično delovno telo podal svoje mnenje o navedenih zahtevah in pobudah. K obravnavi te točke so vabljeni predstavniki in predstavnice Ministrstva za finance in Zakonodajno-pravne službe, dodatno gradivo ste prejeli mnenje Vlade Republike Slovenije z dne 10. 1., mnenje Vlade Republike Slovenije z dne 10. 2., ter mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 4. 2. 2014. 
 
Najprej dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospa Valentina Marolt. Izvolite.

VALENTINA MAROLT: Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je pripravila predlog odgovora Državnega zbora kot nasprotnega udeleženca v postopku za oceno ustavnosti več določb Zakona o bančništvu in zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu, ki ga je Državni zbor sprejel novembra lansko leto. 
V predlogu za odgovor Državnega zbora smo utemeljevali stališče, da izpodbijane določbe Zakona o bančništvu in novele Zakona o bančništvu niso v nasprotju z ustavo, pri tem smo uporabili zakonodajno gradivo predloga novele Zakona o bančništvu, izpostavili smo tudi stališča predlagateljev, ki so bila izpostavljena tako na seji tega odbora, kot tudi na seji Državnega zbora. Opozorili smo tudi na stališče naše službe, in sicer smo v našem pisem mnenju izrazili dvom ali predlog zakona prestane test sorazmernosti v ožjem smislu in v zvezi s tem poudarili, da je v zakonodajnem postopku pretehtala utemeljitev predlagateljev, ki je bila obrazložena v uvodu predloga zakona. 
V predlogu odgovora smo tako na podlagi vsega naštetega gradiva utemeljevali, da izpodbijani izredni ukrepi temeljijo na prevladujočem in legitimnem javnem interesu, da je izpodbijana ureditev primerna za dosego cilja, ki ga zasleduje novela Zakona o bančništvu, da je nujna in potrebna, ker na drug način, to je z blažjim ukrepom, ni mogoče zagotoviti odprave okoliščin povečanega tveganja v zvezi s poslovanjem banke in da so izpodbijani ukrepi sorazmerni s koristjo posega in zato te napade na določbe Zakona o bančništvu in novele Zakona o bančništvu niso v nasprotju z ustavo.
Hvala.

PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Želi besedo predstavnik Ministrstva za finance, gospod Mavko? Izvolite.

MAG. MITJA MAVKO: Hvala lepa.

Zgolj uvodoma, da v celoti pritrjujemo mnenju Zakonodajno-pravne službe, torej pobudniki presoje ustavnosti členov ZBan se predvsem nanašajo, očitki se nanašajo predvsem na urejanje izvedbe ukrepa prenehanja kvalificiranih terjatev, določbe ZBana, ki se nanašajo na ta del omogočajo, da se izguba bank pokrije v breme najprej delničarjev, potem pa tudi imetnikov hibridnih in pa podrejenih finančnih instrumentov. Te spremembe zakonodaje so bile sprejete ravno z namenom, da bi lahko v Sloveniji izvedli ukrepe za zagotovitev stabilnosti bank, o čemer smo ekstenzivno govorili tudi na tem odboru. Ti ukrepi, izključni namen, zakaj so bili ti ukrepi predlagani v zakonu, so skladnost izvedenih ukrepov z režimom državnih pomoči na ravni Evropske unije. 
Pobudniki same ustavne presoje zatrjujejo, da izpodbijanje določbe predstavljajo poseg v načelo prepovedi povratne veljave, v načelo pravne države, v pravico do sodnega varstva, v pravico do enakega varstva pravic, pravico do zasebne lastnine in pa v pravico do enakosti pred zakonom. Mi menimo, da temu  ni tako, v mnenju vlade, ki je pred vami, je namreč navedeno, da so morebitni posegi, pa še ne pomeni, da so bili dejansko izvedeni, ampak morebitni posegi v ustavne pravice so utemeljeni po našem mnenju v 3. odstavku 15. člena ustave, ki dovoljuje poseg v ustavne pravice, če to zahtevajo pravice drugih, ter če tak poseg v ustavne pravice prestane test sorazmernosti. Mi menimo, da sta ta dva pogoja s spremembo zakonodaje izpolnjena, zato menimo, da pobuda za presojo ni utemeljena. Hvala lepa.

PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Hvala lepa.
Odboru predlagam, da razpravlja in odloča o naslednjem predlogu mnenja odbora. Odbor se strinja z mnenjem Zakonodajno-pravne službe z dne 4. 2. 2014 ter ji predlaga, da v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču Republike Slovenije.
Želi kdo razpravljati? Če ne, glasujemo.
Gospod Vizjak, izvolite.

MAG. ANDREJ VIZJAK (PS SDS): Jaz takšnega sklepa ne bom podprl, ker se z njim se strinjam. Jaz sicer razumem, da je Zakonodajno-pravna služba parlamenta neke vrste odvetnik odločitev parlamenta v takih primerih. Jaz sem argumentirano nasprotoval sprejemu takšnih rešitev, ki pomenijo razlastitev imetnikov tako delnic, kot tudi podrejenih obveznic zaradi sanacije bančnega sistema. To je bilo retroaktivno narejeno, namreč vsi kupci podrejenih obveznic so kupovali te podrejene obveznice v obdobju oziroma v trenutku po veljavni zakonodaji, to se pravi pod veljavnimi pogoji, ki pa ne predvideva možnosti razlastitve le-teh, če ne gre za stečaj ali likvidacijo banke. Sedaj pa smo jih razlastninili v celoti, tudi v primeru, ko ni šlo za stečaj ali likvidacijo banke, temveč ko je šlo za en poseben ukrep sanacije bančnega sistema. Skratka, vsi ki so svoj denar, tudi svoje prihranke, mogoče za penzijo, za neko varno starost, za neko varno prihodnost, naložili v določene vrednostne papirje, finančne inštrumente slovenskih bank, ponavljam, slovenskih bank, so to naredili pod veljavnimi pogoji takrat, ko so investirali. In veljavni pogoji, ko so investirali, tega ukrepa razlastitve niso predvidevali. Šele s to spremembo Zakona o bančništvu je dana možnost, da Banka Slovenije z odločbo v celoti razlastnini imetnike teh obveznic in to se je tudi zgodilo, to se je tudi zgodilo. Vi, ko smo obravnavali ta zakon, je bilo rečeno, ja, saj lahko pa se ne bo zgodilo, saj je vprašanje, kaj bo Banka Slovenije naredila. Banka Slovenije je z odločbo v celoti razlastninila imetnike podrejenih obveznic. 
Zdaj, ko smo, jaz mislim, da vlada niti ne beži od tega dejstva, da je retroaktivno posegla tu v določeno pravico. Vlada to opravičuje in Zakonodajno-pravna služba tudi, da gre za tehtanje dveh ustavnih kategorij oziroma da gre pri tem za sorazmerno vis-a-vis cilju, cilj pa je sanacija oziroma ja, sanacija bančnega sistema oziroma na nek način reševanje problemov, ki jih imajo slovenske banke. Jaz mislim, da je ta problem luknje v bankah toliko večji, da ne utemeljuje posega v te pravice tistih investitorjev, ki so v dobri veri in pod znanimi pogoji v to vlagali.
Če temu dodamo še vse tiste, ki so vlagali v delnice, tudi pri javni prodaji, približno 100 tisoč slovenskih državljanov, je seveda tu ta nesorazmerna obravnava slovenskih državljanov še bolj očitna. Več kot očitno je, da tisti, ki so delnice Nove kreditne banke Maribor kupovali, bodo reševali slovenski bančni sistem večkrat kot povprečni davkoplačevalec. Ker ga bodo reševali kot delničar in kot davkoplačevalec. 
In jaz sem prepričan, da bo ustavno sodišče razveljavilo ta zakon in da bo okostnjak, ki bo padel, finančni okostnjak, ki bo padel iz omare, še bistveno večji, kot so nekateri finančni okostnjaki, ) ki so padli v povezavi z izbrisanimi ali pa s katerimi drugimi kategorijami, kot na primer tretjo četrtino odprave plačnih nesorazmerij, ki jih je prav tako pospravila ena vlada v predal in so padli tej sedanji vladi, mimogrede, ustvarila je pa ta okostnjak Pahorjeva vlada oziroma gospa Irma Pavlinič Krebs takrat kot pristojna ministrica. 
To se pravi, če bo, in jaz verjamem, da bo, ta zakon prepoznan kot neustaven, potem bo seveda nekdo moral prevzeti odgovornosti za ta finančni okostnjak. In vas sprašujem, na Ministrstvu za finance in tudi v Zakonodajno-pravni službi, ali boste s svojim denarjem pripravljeni plačati te posledice, ki jih zdaj ustvarjate, tudi s takimi stališči.

PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Hvala lepa.
Želi še kdo obrazložiti glas? Gospod …

MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS): Ja, hvala za dano besedo, predsednik. 

Sam bom tudi glasoval proti, jaz sem glasoval tudi že proti sprejemu tega zakona na rednem telesu in na seji Državnega zbora. Jaz mislim, da se je tukaj dogodila ena velika krivica in mislim, da te posledice bomo čez čas občutili vsi davkoplačevalci. Ne glede na to, da sedanja koalicija in vlada pravi, da so s tem ukrepom zmanjšali sredstva, s katerimi davkoplačevalci rešujemo sanacijo bančnega sistema. Jaz osebno ocenjujem veliko verjetnost, da bomo davkoplačevalci čez nekaj let dobili tukaj bumerang in bomo vse te stroške plačali za nazaj.
Potrebno je povedati, da gre tukaj za retroaktivni poseg, da jasno piše, da za vse te obveznice, podrejene, so bili izdani prospekti, in je pisalo, pod katerimi pogoji lahko pride do razlastitve, to je v primeru likvidacije in stečaja. Ni prišlo ne do likvidacije, ne do stečaja. Potrebno je poudariti, da del teh obveznic se je ponujal tudi na bančnih okencih, fizičnim osebam, in da je marsikateri primer, ko zdaj govoriš, da prav na bančnih okencih so ljudje prepričevali fizične osebe, ne vložiti v depozit, kupite raje podrejeni papir, ker imate višjo obrestno mero. Potem pa čez noč pride dopis, da je pač razlaščen. 
Enako tudi pri delničarjih NKBM, NLB, jaz mislim, da funkcija delnice je več kot samo vrednostni papir, ampak da je predvsem funkcija delnice tudi možnost opravljanja, priti na skupščine, podajati glasove in s tem ste pač onemogočili, razlastninili čez noč in jaz mislim, da ta zakon je velika verjetnost, da bo na ustavnem sodišču padel, da je protiustaven in da bomo dejansko davkoplačevalci bistveno večjo vsoto plačali kasneje, kot jo bi v danem trenutku. Po informacijah sodeč pa že tuji vlagatelji vlagajo tožbe tudi v tujini.

PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Hvala lepa.
Imamo še minuto. Gospod Bogovič, če lahko, ali bom pa prekinil, če lahko na kratko. Izvolite.

FRANC BOGOVIČ (PS SLS): Bom zelo kratek, gre za obrazložitev glasov. Pridružujem se kolegoma Vizjaku in gospodu Pogačniku, tudi sam sem glasoval proti ustavnemu zakonu in pritrjujem tem razlogom, ki so bili sedaj še enkrat utemeljeni in sam mislim, da bomo dobili ta bumerang vrnjen nazaj. Verjamem, da bo ustavno sodišče odločilo tako, kot je /Nerazumljivo./ tisti, ki predlagajo to ustavno presojo.

PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Hvala lepa. 

Torej, pričenjam glasovanje. Glasujemo.
Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (8 članov.)
Predlog mnenja ni bil sprejet.
 

 

Zaključujem to točko dnevnega reda in prekinjam 24. sejo, ki jo bomo glede na prej povedano, ki jo bomo nadaljevali 10 minut po končani 82. nujni seji odbora, ki jo bomo pričeli točno ob 16.00. 

(SEJA JE BILA PREKINJENA 11. FEBRUARJA 2014 OB 15.52.)

 

 

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.