Ali bomo delničarji in lastniki obveznic v Banki Celje razlaščeni kot v NLB, Abanki Vipa in NKBM?
NatisniZa Banko Celje je v okviru pregledov bank konec preteklega leta mednarodna revizijska družba v primeru uresničitve najbolj neugodnega scenarija ugotovila kapitalski primanjkljaj 388 milijonov evrov, a hkrati je bila po zatrjevanju tedanje uprave Banka Celje, na dan 13.12.2013 kapitalsko ustrezna, kar je objavila tudi na SEONETU. Pri tem ne smemo pozabiti, da je bil nadzornik in predsednik revizijske komisije v Banki Celje od 24.05.2011 do 20.03.2013 dr. Uroš Čufer – sedanji Minister za finance.
Ljubljana in Celje, 21. marec 2014
Društvo MDS pisalo Upravi in NS Banke Celje
V Društvu MDS nas čudi naglica Banke Slovenije in Vlade RS ter Ministrstva za finance (MF), ki smo ji priča te dni, saj verjamemo, da je Minister kot nadzornik vestno opravljal svoje delo in Banka Celje ni v tako slabi kondiciji, kot so jo želeli prikazati tuji eksperti v stresnih testih. Za ogled prispevka na RTV Slovenija, kliknite na sliko ali tukaj.
Se mar motimo? Mislimo, da ne, zato, je Društvo MDS pisalo upravi in članom nadzornega sveta in jih vprašalo sledeče:
- Na kakšni osnovi je določen znesek dokapitalizacije v višini najmanj 160 milijonov EUR?
- Kakšni bodo pogoji dokapitalizacije, kakšna bo cena dokapitalizacijskih delnic in na kakšni osnovi je bila ta cena določena?
- Na kakšni osnovi je določen le 11-dnevni rok za vplačilo, ki je po našem mnenju popolnoma nerealen?
- Koliko je znašala knjigovodska cena delnice BCER na dan 30.09.2013 in koliko na dan 31.12.2013?
- Na vaši spletni strani smo zasledili obvestilo z dne 12. decembra 2013, da Banka Celje tudi po objavi rezultatov pregleda kapitalskih potreb bank izpolnjuje kriterije, ki jih za poslovanje bank predpisuje Banka Slovenije. Zanima nas, ali banka na dan izdaje odredbe, 17. marca 2014, še vedno izpolnjuje te kriterije, ki jih za poslovanje bank predpisuje Banka Slovenije?
- Včeraj ste objavili tudi podatek, da ste pri iskanju strateškega partnerja za dokapitalizacijo banke od januarja 2014 sodelovali z Raiffeisen Centrobank Dunaj (RCD), ki pa pri tem ni bila uspešna in ste proces že zaključili. Dejstvo je, da smo šele sredi meseca marca, ter se nam zdi obdobje od začetka sodelovanja do raziskave trga in končne ugotovitve zelo kratko. Sprašujemo, koliko je Banko Celje stal omenjeni proces (v celoti), kje in po kakšnih pogojih je RCD iskal dokapitalizatorja, ter zakaj niste objavili transparentnega javnega mednarodnega tenderja za dokapitalizacijo?
Kljub temu, pa v Banki Celje zagotavljajo, da postopek dokapitalizacije ali državne pomoči ne vpliva na tekoče poslovanje banke in da bo banka še naprej zagotavljala nemotene bančne storitve. Banka Celje je sicer v 41-odstotni lasti (v celoti državne) NLB, ki jo že več let neuspešno prodaja. Drugi večji delničarji pa so še (državna) Slovenska odškodninska družba, NFD 1, (podržavljena) Abanka in Unior (v večinski posredno državni lasti). V Banki Celje pa je poleg slednjih še nekaj manj kot 700 malih delničarjev, ki imajo v last 10 % delež banke in pa nekaj več kot 500 obvezničarjev.
Ali so Vlada RS, MF in Banka Slovenija pohiteli, da bi prehiteli morebitno odločitev ustavnega sodišča?
Banka Celje ima za 77 milijonov EUR podrejenih obveznic in 15 milijonov EUR hibridnih obveznic, katerim zaradi podržavljenja, grozi razvrednotenje v celoti, skladno s sporno novelo Zakona o bančništvu 1L (ZBan-1L), katere protiustavnost bodo v kratkem po besedah Miroslava Mozetiča - predsednika ustavnega sodišča RS presojali ustavni sodniki, saj naj bi bila ta presoja na dnevnem redu takoj, ko se opredelijo do nepremičninskega zakona. Zato se ne moremo znebiti občutka, da je ravno ta izjava spodbudila ravnanja regulatorja in MF, da skrajšata rok, ki je bil prvotno postavljen do 30.06.2014.
