NLB, Gorenjska banka, Addiko Bank, SKB, BKS Bank, Factor banka, Sberbank, DBS, Intesa Sanpaolo, Delavska hranilnica, Primorska Hranilnica, Hranilnica Lon, KD Banka, SID banka, UniCredit

V Društvu MDS smo proučili odločitev Ustavnega sodišča RS številka Su-I-2/21-24 z dne 01.04.2021 in imamo mešano občutke: veseli smo, da so v presojo sprejeli skoraj vse člene ZPSVIKOB, ki so bili s strani pobudnikov prepoznani za protiustavne (z izjemo 25. člena zakona), razočarani pa smo, da so to storili šele sedaj, skoraj 8 let po prvih izbrisih v letu 2013.

Ljubljana, 12 . april 2021

Tako razlaščenci (delničarji in razlaščeni imetniki obveznic) še vedno nimajo učinkovitega pravnega sredstva, kar Ustavno sodišče RS celo prizna, ko v 8. točki zapiše:

»Vendar so okoliščine tega primera izjemne. Pobudniki so namreč v položaju, ko že dlje časa ne morejo učinkovito uveljaviti sodnega varstva zoper oblastno odločitev o prenehanju njihovih kvalificiranih upravičenj. Pobudniki, in drugi v podobnem položaju, namreč zaradi izbrisa svojih vrednostnih papirjev odškodninsko tožijo Banko Slovenije, vendar ne morejo priti do vsebinske odločitve o zahtevku iz razlogov, za katere niso odgovorni.«

Iz te obrazložitve Ustavnega sodišča (US) izhaja, da je prepoznalo pomen ustavnopravnih stališč, ki so jih pobudniki navedli v pobudi za oceno ustavnosti določb ZPSVIKOB in je pobudnikom priznalo pravni interes. US je v sklepu poudarilo, da je razlog za sprejem pobude v obravnavo, ne glede na to, da po oceni US ureditev ne učinkuje neposredno, dejstvo, da so bivši imetniki kvalificiranih obveznosti bank že dlje časa v pravno negotovem položaju in da gre za problem, ki zadeva večje število naslovnikov in je s tem v širšem javnem interesu. Naj spomnimo, da je bilo z izrekom izrednih ukrepov BS neposredno prizadetih 100.000 bivših imetnikov kvalificiranih obveznosti, posredno pa celo pol milijona državljanov Republike Slovenije (vlagateljev v pokojninskih družbah, zavarovalnicah).

A pri tem se tudi ne moremo znebiti občutka, da Ustavno sodišče na nek način dela s “figo v žepu”, saj se okoliščine v času od sprejema popravljenega zakona, pa do ponovnega zadržanja izvajanja na zahtevo Banke Slovenije niso tako drastično spremenile, da ne bi že takoj po vložitvi zahtev vsebinsko presojalo o ustavnosti prvega in tretjega odstavka 3. člena, 4., 5., 6., 7. in 9. člena, prvega odstavka 26. člena, 28. člena, prvega in tretjega odstavka 29. člena, 30. in 31. člena, prvega in tretjega odstavka 32. člena, 35., 36., 39., 41., 42. in 45. člena Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank.  

Ne razumemo, zakaj se ni že dosedaj odpravilo vseh zakonskih ovir, ki šibkejši stranki (torej razlaščencem in njihovim pravnim zastopnikom) v postopku:

• nemudoma omogoči neoviran vpogled v celotno dokumentacijo, ki je bila podlaga za razlastitev,
• ne dovoljuje soočanja dejstev ali je bil kapital v poslovni banki pozitiven, kot so to trdile poslovne banke ali negative, kot je to zatrdila Banka Slovenija in to na iste presečne datume, kar bi se lahko izkazalo le ob soočenju na sodišču, ki pa so ga snovalci zakona preprečili verjetno z namenom, da nebi nedvoumno ugotovili kdo v tem primeru zavaja,
• zakaj niso že odpravili v zakonu opredeljeno prepovedano obrestovanje odškodnin in morebitna odškodnina je vsako leto v osnovi manjša za inflacijo v teh letih, na drugi strani pa so mnogi, ki so bili izbrisani morali za svoje obveznosti iz tega naslova plačali glavnico plus obresti, pa razumi tako enakost pred zakonom, če jo moreš.
• ne odločajo o stvareh, ki niso povezana s predhodnim vprašanjem, ki so ga na zahtevo BS poslali na sodišču EU.

V Društvu MDS še vedno ne razumemo, zakaj so v zakonu Republiko Slovenijo določili za stranskega intervienenta na strani Banke Slovenije, ki je to neustavnost s svojimi ukrepi povzročila, morebitno ugotovljeno škodo pa želi Banka Slovenije v plačevanje prenesti na Republiko Slovenijo.

Medij: Finance Avtor: Petra Sovdat tema: mali delničarji, dividende Datum: Ponedeljek, 12. april 2021 Stran: 8  

Kje bi dividende in dividendna donosnost utegnile biti večje kot pred epidemijo, kje manjše, kje je izplačilo še negotovo in kdaj bodo predloge delitve dobička objavili v družbah, kjer tega še niso storili.

Večina slovenskih borznih družb je že objavila predloge za izplačilo dividende za poslovno leto 2020. Med temi so tudi dve zavarovalniški družbi in banka, ki sta jim regulatorja lani zaradi bojazni, kako bo epidemija vplivala na trdnost institucij, prepovedala izplačilo dobička, so pa te pri izplačilu omejene tudi letos. Na enem mestu smo zbrali predloge, analizirali predvideno dividendno donosnost in jo primerjali s prejšnjo, za družbe, ki predlogov še niso objavile, pa dodali predvideni čas objav.

Sezona dividend 2021: od katerih slovenskih borznih družb se pričakujejo največja izplačila?

»Predlogi dividend so večinoma v skladu s pričakovanji. Glede na postavljeno dividendno politiko bo izplačilo lanskega dobička nekoliko manjše le pri družbah v finančni industriji, vendar pa za vlagatelje to najverjetneje ni presenečenje. Regulatorji so namreč v zadnjih mesecih večkrat jasno sporočali, da od finančnih družb zahtevajo previdnost. Na splošno bi rekel, da predlogi kažejo, da borzne družbe za zdaj ocenjujejo, da ne bodo čutile dolgoročnejših posledic koronakrize in da ni razlogov za dodatno zadrževanje kapitala,« že objavljene predloge izplačila dividend za lani komentira direktor analiz v družbi Capital Genetics Matej Šimnic.

Je korona zarezala v dividende? Ne povsod

Doslej najvišjo pričakovano dividendno donosnost je za zdaj napovedal energetski trgovec Petrol. Čeprav je epidemija lani odplaknila tretjino dobička, ki ga je družba dosegla v letu 2019, v družbi predlagajo enako dividendo, kot so jo delničarjem izplačali lani. Gre za 22 evrov bruto na delnico, kar bi glede na tečaj delnice na zadnji lanski trgovalni dan pomenilo 6,77-odstotni dividendni donos, kar je slabo odstotno točko več kot pri dividendi za poslovno leto 2019.

V absolutnem znesku je dividendo glede na izplačano za leto 2019 najbolj povečal novomeški farmacevt Krka, ki je lani poslovala z rekordnim dobičkom. Predlog za letošnje izplačilo je pet evrov bruto dividende, to je za 1,22 evra več, kot so delničarjem izplačali lani. Predviden dividendni donos je za slabega pol odstotka večji kot v poslovnem letu 2019. Naj dodamo, da ima Krka na računu kar 313,6 milijona evrov, kar je 94,9 milijona oziroma 43 odstotkov več kot ob koncu leta 2019. Denarna sredstva pomenijo kar 14 odstotkov sredstev skupine Krka, to je za štiri odstotne točke več kot ob koncu leta 2019.

Za 10 evrov večjo dividendo, kot so jo dobili delničarji za leto 2019, napovedujejo tudi v Salusu. Od predlaganih 55 evrov bruto na delnico so delničarji januarja že dobili 25 evrov bruto dividende na delnico. Predlagana dividendna donosnost je sicer zaradi močne rasti delnice v prejšnjem letu nekoliko nižja kot predlanskim. Lani glede na leto 2019 povečali čisti dobiček za 72 odstotkov, medtem ko so prihodki v koronskem letu 2020 zrasli za 15 odstotkov.

Kje je predlagana dividenda manjša kot leto prej?

Za šest evrov bruto na delnico je manjša predlagana dividenda pri Cinkarni Celje – predlog je 11 evrov bruto, dividendna donosnost pa je lani upadla za skoraj tri odstotne točke in znaša sicer še vedno precej visokih 6,18 odstotka. So se pa delničarji v letih pred 2020 navadili res velikih izplačil dobička, spomnimo, za leto 2018 so dobili rekordnih 28,27 evra bruto na delnico, leto pred tem pa 26,52 evra bruto na delnico. Cinkarna je lani imela prihodke na ravni predkoronskega leta, dobiček pa večji od načrtovanega.

Posebna kategorija: banka in zavarovalnici

Letos dividendo spet lahko pričakujejo delničarji NLB, Zavarovalnice Triglav in pozavarovalnice Sava Re. Tem sta regulatorja, Banka Slovenije (ki je sledila ECB) ter agencija za zavarovalni nadzor, lani prepovedala izplačilo dobička, saj še ni bilo jasno, kako bo COVID-19 vplival na gospodarstvo in s tem na kapitalsko vzdržnost omenjenih.

Omejitve za izplačilo dobička sicer ostajajo tudi letos – pri obeh (za zdaj) do konca septembra. Korona, spomnimo, ni pomembneje pokvarila lanskega poslovanja omenjenih.

NLB je za izplačilo dobička za zdaj namenila skupaj 24,8 milijona evrov v dveh obrokih; za to, so povedali pred nedavnim, že imajo dovoljenje ECB. Prvi obrok v skupnem znesku 12 milijonov evrov ali 0,6 evra bruto na delnico bi delničarjem izplačali takoj po skupščini delničarjev v juniju 2021, drugi obrok v skupnem znesku 12,8 milijona evrov ali 0,64 evra bruto na delnico pa po 30. septembru 2021, če plačilo ali prevzem obveznosti plačila drugega obroka ne bi bil v nasprotju s predpisi, ki trenutno veljajo na domači ravni pri Banki Slovenije. Skupaj bi bilo to 1,24 evra bruto na delnico. V NLB napovedujejo, da še zmeraj želijo razdeliti 92,2 milijona evrov dobička skupine za leto 2020. To bi bilo 4,61 evra bruto na delnico. Šef banke Blaž Brodnjak je sicer že ob predstavitvi nerevidiranih rezultatov dejal, da bi, če bi lahko, do leta 2023 delničarjem razdelili 300 milijonov evrov presežnega kapitala.

Na skupščini 25. maja bodo delničarji Zavarovalnice Triglav, če le ne bo nasprotovanja agencije za zavarovalni nadzor, saj mora ta o predlogu še odločati, odločali o dividendah v vrednosti 1,7 evra na delnico, kar znese skupaj skoraj 39 milijonov evrov. Predlagana dividenda, 1,7 evra bruto na delnico, je nižja kot v zadnjih nekaj letih, ko je znašala 2,5 evra bruto na delnico. Lani Triglav, kot rečeno, dobička ni smel izplačati. Skupina Triglav je pobrala več čiste premije, dobiček pa ji je upadel za desetino.

Pozavarovalnica Sava Re, ki je del Zavarovalne skupine Sava, bo skupščini predlagala, da se delničarjem razdeli nekaj manj kot četrtino lanskega čistega dobička skupine in 0,85 evra bruto na delnico. Lani za leto 2019 dividende ni smela izplačati. Zavarovalna skupina Sava je lani povečala tako prihodke kot dobiček.

Kdaj še preostali predlogi izplačila dividend za lani?

Medij: Delo  Avtorji: K.L.  Teme:  dividende, mali delničarji Datum: Sreda, 24. marec 2021 Stran: 9

Dividende med donosi in omejitvami regulatorjev

Skupščine delničarjev

Družbe ljubljanske borze vlagateljem obljubljajo tudi več kot sedemodstotne dividendne donose Borzne družbe ljubljanske borze so pred epidemijo prinašale kar opazen dividendni donos. Že lani pa finančne družbe niso izplačale dividend zaradi omejitev regulatorjev. Podaljšanje epidemije bo tudi letos vplivalo na nižja izplačila dobičkov, a vseeno podatki kažejo, da bodo dividende kar lepo polepšale donose vlagateljev v Ljubljani.

Razdelitev bilančnega dobička in izplačilo dividend sta že predlagala Petrol in Salus. Petrol delničarjem, med katerimi je 22.000 malih vlagateljev, predlaga izplačilo enake dividende kot lani, pa čeprav mu je zaradi epidemije čisti dobiček upadel za tretjino. Vlagateljem bo tako razdelil okoli dve tretjini lanskega čistega dobička skupine oziroma 22 evrov bruto na delnico. To vlagateljem pri zdajšnji ceni prinaša okoli šestodstotni dividendni donos. Salus, za katerim je rekordno leto, bo na skupščini prihodnji mesec predlagal, da se za dividende porabi nekaj več kot polovica lanskega dobička, natančneje 5,7 milijona evrov. Delničarji bi tako dobili 55 evrov na delnico, pri čemer so 25 evrov že prejeli.

Salus namreč skoraj tradicionalno izplačuje tudi vmesno dividendo. Delničarjem, ob upoštevanju že izplačanega zneska, dividenda prinaša 5,6-odstotni donos pri zdajšnjem tečaju.

Skoraj zanesljivo bo rekordne dividende vlagateljem predlagala tudi novomeška Krka, ki je z naskokom največja delniška družba v Sloveniji z okoli 46.000 malimi delničarji. Predlog delitve bilančnega dobička bo dolenjski farmacevt razkril čez slabe tri tedne. V skladu z njegovo dividendno politiko se za dividende nameni najmanj polovica dobička preteklega leta. Ob lanskem rekordnem dosežku bi to pomenilo okoli 4,70 evra dividende na delnico. A lani je Krka delničarjem namenila nekaj večji delež, povsem mogoče je, da jih bo s podobno odločitvijo razveselila tudi letos. Že delitev polovice lanskega dobička pa delničarjem ob zdajšnji ceni prinaša petodstotni donos.

Omejitve regulatorjev

V kar nekaj borznih družbah izplačilo dividend kroji epidemija. Najbolj izpostavljene so finančne ustanove Zavarovalnica Triglav, Sava Re in NLB, ki so morale lani zadržati izplačevanje dividend po navodilih regulatorjev. Ti izplačilo dividend za zdaj omejujejo tudi letos, saj še niso znane vse posledice epidemije. Nepredvideni dogodki pa bi lahko vplivali na finančno stabilnost poslovanja. A povsem brez dividend delničarji letos skoraj gotovo ne bodo ostali. NLB, ki je lani skupaj z učinkom prevzema Komercijalne. Ob tem pa NLB poskuša pridobiti dovoljenje za izplačilo dodanih 67 milijonov evrov (dodatne tri evre na delnico) v drugi polovici leta. Že odobreno izplačilo delničarjem prinaša 2,4-odstotni donos. NLB je sicer napovedala, da bo povprečno izplačilo dividend v prihodnjih treh letih preseglo sto milijonov evrov.

Tudi zavarovalnice so omejene in izplačilo ne sme biti večje od povprečja izplačanih dividend v treh letih pred epidemijo, pri čemer morajo biti izpolnjeni še drugi pogoji, povezani s kapitalsko ustreznostjo in likvidnostjo.

Za Zavarovalnico Triglav to pomeni, da lahko izplača največ 2,50 evra na delnico. Delničarji bi bili s tem zadovoljni, saj je to enako izplačilo kot v letih pred epidemijo in pri zdajšnji ceni delnic prinaša skoraj osemodstotni dividendni donos. Omejitev glede na pretekla izplačila omogoča Zavarovalnici Triglav razdelitev kar 77 odstotkov lanskega dobička. Znova opozarjamo, da mora upoštevati še druge regulatorne omejitve.

Bolj omejena je zavarovalna skupina Sava, ki se je v zadnjih letih s prevzemi opazno razširila in prevzemom delno tudi prilagodila dividendno politiko. Sava Re pa je omejena z največ 0,85 evra dividende na delnico, kar delničarjem ponuja 3,6-odstotni dividendni donos. Za dividende lahko razdeli le okoli četrtino lanskega dobička, ki so ga sicer polepšali enkratni dogodki.

Še težje je predvideti, koliko bodo vlagateljem ponudili Cinkarna Celje, Luka Koper in Telekom Slovenije.

Uprava Luke Koper je že lani predlagala zadržanje izplačila dividend, a so delničarji nato izglasovali izplačilo 1,07 evra na delnico. Koprskemu upravljavcu pristanišča je dobiček lani upadel za petino, vseeno pa je družba verjetno sposobna ohraniti enako izplačilo dividend kot lani. To bi namreč pomenilo, da bo za dividende porabljena polovica lanskega dobička. Delničarjem to prinaša 5,4-odstotni dividendni donos.

Usihanje dividend Telekoma

Nekoliko manjša kot lani pa bo verjetno dividenda Cinkarne Celje, ki ji je lani dobiček upadel za šestino. Če bo Cinkarna izplačala enak delež dobička kot lani, bo dividenda znašala okoli 15 evrov, lani je sicer izplačala 17 evrov dividende. A že nižje izplačilo delničarjem daje več kot sedemodstotni dividendni donos.

Največja uganka je Telekom Slovenije, ki je lani delničarjem izplačal 3,50 evra dividende na delnico. Povsem sveža uprava bo predlog predvidoma pripravila do 6. aprila, ko je predvidena objava sklica skupščine. Če bo Telekom ohranil lansko višino dividende, bo razdelil kar 83 odstotkov lanskega dobička. Takšno izplačilo bi delničarjem prineslo več kot sedemodstotni donos pri zdajšnji ceni delnic. A cena delnic verjetno pomeni, da vlagatelji pričakujejo skromnejše izplačilo. Spomnimo, leta 2018 je Telekom vlagateljem izplačal 14,30 evra na delnico, kar je bilo takrat bistveno več od dobička preteklega leta.

Predlagana dividenda Petrola prinaša šestodstotni dividendni donos. Zaradi omejitev regulatorjev bodo dividende NLB bistveno nižje od ciljev uprave. 46.000 delničarjev Krke bo o dividendi glasovalo v prvi polovici julija. Vodilne družbe na ljubljanski borzi delničarjem prinašajo solidne donose.

Računsko sodišče je v revizijskem poročilu podalo uradno mnenje, da je bila Banka Slovenije pri izreku izrednih ukrepov v bančni sanaciji 2013 in 2014 neuspešna, kot neustrezne pa je izrecno opredelilo tudi uporabljene metode vrednotenja nepremičnin »drive by« in »desk top«, saj niso skladne z MSOV, in še enkrat poudarilo, da bi morali biti pri vrednotenju upoštevani MSRP standardi.

V mnenju na strani 370 v 3. odstavku, Računsko sodišče zapiše, da Banka Slovenije izreka izrednih ukrepov v okviru bančne sanacije v letih 2013 in 2014 ni utemeljila na ustreznih podlagah in je bila pri tem NEUSPEŠNA.

Ljubljana, 10.12.2020

Izvajalci AQR so uporabili neprimerne metode za vrednotenje nepremičnin, Banka Slovenije pa ni  dobila vseh gradiv in izračunov od izvajalcev AQR, da bi kritično preverila primernost, zanesljivost in verodostojnost njihovih rezultatov 

Računsko sodišče ugotavlja, da zbiranje informacij za ocenjevanje nepremičnin po metodah »drive by« in »desk top« ni  omogočalo doseganja kriterijev skladno z Mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti (MSOV), ki bi zagotavljala verodostojno ocene vrednosti nepremičnin, primerljive z oceno, ki se jo izdela za vrednotenje finančnih sredstev oziroma izračun pripadajočih oslabitev pri pripravi računovodskega izkaza. Še več – izvajalci niso bili seznanjeni, da bodo njihove cenitve namenjene tudi za izračun oslabitev v procesu izdelave ocene izkaza finančnega položaja bank po stanju na dan 30.09.2013 (vir: 2. odstavek 373 strani).

Za ogled TV prispevka novinarke Vesne Zadravec iz odaje Dnevnik RTV SLO1 ob 19.00 z dne 10.12.2020 pritisnmite na sliko ali TUKAJ.

Banka Slovenije izvajalcev AQR tudi ni pridobila vseh gradiv in izračunov, ki bi ji omogočali izvajanje kontrol nad tem, ali je bil izračun obsega dodatno potrebnih oslabitev izveden skladno z dogovorjeno metodologijo oziroma ali rezultati AQR predstavljajo primerno in zanesljivo podlago za odločanje o izreku izrednih ukrepov (vir: 2. odstavek 373 strani).

Tudi računsko sodišče potrjuje, da bi morali biti upoštevani MSRP in MSOV

V času izbrisov je veljal Zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB) in Uredba o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank, ki sta izrecno določala, da se cenitve za potrebe teh ukrepov izvajajo skladno z MSRP in MSOV.

Slovenija tudi ni bila del enotne bančne unije na dan izbrisov, zato »žuganje z arhivi ECB« nima pravnega temelja. Pri tem bi spomnili, da je ECB v drugih postopkih sanacije res predvidela ad hoc cenitve, da banko v težavah rešiš pred stečajem, vendar je hkrati predpisala, da se, ko je banka stabilizirana, izdelajoo nove cenitve skladne s standardi in seveda povrnejo morebitno neupravičeno korist, ki jo je dobila banka, vsem »porezanim« in s tem oškodovanim imetnikom finančnih instrumentov.

Zakaj je mnenje Računskega sodišča, 7 let po izvedeni bančni sanaciji, v veliki meri počrnjeno?! Ker je eno od osnovnih poslanstev Računskega sodišča skrb za smotrno porabo proračuna in s tem denarja davkoplačevalcev, ga Društvo MDS poziva, da nepočrnjeno kopijo nemudoma izroči Ustavnemu sodišču in Državnemu zboru ter omogoči vpogled tudi vsem pravnim zastopnikom razlaščenih, ki vodijo pravde na sodiščih

Razlaščeni delničarji in obvezničarji saniranih bank tudi po 6 oz. 7 letih ne smejo videti vseh izračunov in pravnih podlag, na katerih je Banka Slovenije utemeljila izredne ukrepe in zahtevale slabitve kreditov in vrednosti nepremičnin. 

Računsko sodišče naj nemudoma izroči nepočrnjeno kopijo Ustavnemu sodišču Republike Slovenije in Državnemu zboru Republike Slovenije

Glede na dejstvo, da Ustavno sodišče presoja o določbah Zakona, ki bi omogočil učinkovito pravno sredstvo za uveljavljanje morebitnih odškodnin za razlaščene imetnike delnic in obveznic je to mnenje Računskega sodišča za presojanje sanacije in popravnih ukrepov bistveno za ustavne sodnike.

Glede na to, da je ukrepe sanacije in zakon o učinkovitem pravnem sredstvu ter napotitev Računskega sodišča v pregled Banke Slovenije potrjeval Državni zbor Republike Slovenije, morajo tudi vsi poslanci dobiti nepočrnjeno kopijo, da si lahko ustvarijo svoje mnenje pred morebitnimi popravki zakonodaje ali drugim načinom rešitve tega problema. Vse našteto je še posebej nujno tudi zato, ker je eno od osnovnih poslanstev Računskega sodišča skrb za smotrno porabo proračuna in s tem denarja davkoplačevalcev.

Zakaj kazenska ovadba zoper bivše vodilne v Banki Slovenije še nima epiloga?

V Društvu MDS nas tudi zanima, kdaj bo Specializirano državno tožilstvo obravnavalo in sprejelo odločitev glede kazenske ovadba NPU. Spomnimo, da je dne 19.12.2018 zoper nekdanje vodilne Banke Slovenije kazensko ovadbo na Specializirano državno tožilstvo podal NPU zaradi kaznivega dejanja Zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po tretjem v zvezi s petim odstavkom 257. člena Kazenskega zakonika-1 in v zvezi z 20. členom Kazenskega zakonika-1.

V tej ovadbi je izrecno opisano in obrazloženo, da je Banka Slovenije vedoma neresnično predstavila dejansko pozitiven kapital NLB za negativnega, da bi s tem omogočila razlastitev podrejenih upnikov NLB.

Računsko sodišče naj nemudoma ustvari varno sobo in objavi popolno poročilo brez prikrivanja

Zaradi enakosti pred zakonom in učinkovitega pravnega varstva pravic razlaščenigh delničarjev in obvezničarjev, naj Računsko sodišče v varno sobo naloži nepočrnjeno poročilo in jasno navodilo na kak način lahko dostopajo razlaščeni imetniki delnic in obveznic ter njihovi pravni zastopniki in s tem omogočijo enakopravni položaj v pravnih postopkih za vse udeležene. 

Društvo MDS še vedno predlaga poravnavo, ki mora biti transparentna in za znane imetnike

Glede na navedbe računskega sodišča, ki izraža dvom v uspešnost izrečenih ukrepov je še enkrat več na mestu pobuda Društva MDS, da pristopi k sklenitvi izvensodne poravnava ali pa se ustanovi poravnalna shema, ki bi končala to 7 letno pravno agonijo. V ta namen se omogoči denarno izplačilo  ali izplačilo v obveznicah, plačnik le tega pa je skladno z veljano zakonodajo v času izbrisov Banka Slovenije ali pa v njenem imenu Republika Slovenija.

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  mali delničarji Datum: ponedeljek, 12. oktobra 2020 Ura: 15.18

Banka Slovenije je namreč v ustavno presojo ponovno poslala člen, ki računskemu sodišču omogoča revizijo njene nadzorne vloge pri sanaciji bank. 

Ljubljana – Potem ko je računsko sodišče opravilo revizijo nadzorne vloge Banke Slovenije v zadnji sanaciji bank leta 2013 in 2014, zdaj objava ugotovitev visi v zraku. Banka Slovenije je namreč člen zakona, ki je računskemu sodišču dal podlago za to revizijo, ponovno poslala v ustavno presojo in predlagala njegovo zadržanje do odločitve. Hkrati bodo v Banki Slovenije najeli skupino pravnih strokovnjakov, ki naj bi pripravila nove rešitve za učinkovito varstvo razlaščenih vlagateljev bank.

Računsko sodišče je revizijo v centralni banki začelo v začetku leta 2019, nekaj mesecev po tem, ko je Banka Slovenije po zamenjavi vodstva umaknila zahtevo za ustavno presojo člena, ki takšno revizijo omogoča. Zdaj je Banka Slovenije določila zakona o bančništvu, ki računskemu sodišču omogočajo nadzor nadzorniških praks Banke Slovenije, spet vložila v ustavno presojo. Aktualni guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle pojasnjuje, da so se za to odločili, potem ko so videli, da si je računsko sodišče ta člen interpretiralo zelo na široko. »V Banki Slovenije smo upali, da bo interpretacija računskega sodišča takšna, da ne bo posegala v našo neodvisnost. Ker pa se to ni zgodilo, smo se odločili, da jo zavarujemo z ustavno presojo,« je dejal Vasle. Kot ga je razumeti, so revizorji posegli v upravni postopek, ki je v pristojnosti sodišč.

Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel pravi, da je zanj odločitev Banke Slovenije za ponovno ustavno presojo omenjenih določil presenečenje. »Jaz ne vidim razlogov za to, saj menim, da v ničemer nismo prekoračili pooblastil in da smo delo temeljito opravili,« dodaja sogovornik. Računsko sodišče je namreč že pripravilo osnutek revizije, na katerega je Banka Slovenije že dala ugovore. Po Veselovih besedah bodo delali naprej in če ustavno sodišče v določenem času ne sprejelo odločitve, bodo poročilo tudi objavili. Ugotovitev ne razkriva, so se pa državni revizorji, opredelili do vseh ključnih elementov v sanaciji bank - od izvajalcev, do ocene vrednosti sredstev in zavarovanj do samih stresnih testov.
 

Bomo dobili nov zakon o razlaščencih?

Hkrati si po Vasletovih besedah v Banki Slovenije prizadevajo, da bi se zgodba s sanacijo bank in razlastitvijo delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic bank po šestih letih vendarle začela razpletati. Za to namerava Banka Slovenije zdaj najeti skupino pravnih strokovnjakov, ki naj bi v nekaj mesecih pripravila rešitve, ki bi razlaščenim vlagateljem ponudile učinkovito pravno varstvo in bi bile hkrati v skladu z ustavo ter slovenskim in evropskim pravnim redom. V omenjeni skupini naj bi sodelovali Franc Testen, Miha Juhart, Miro Prek in André Prüm, pri delu pa bi ji podporo zagotavljali tako Banka Slovenije kot ministrstvo za finance.

MDS: Nov manaver BS

Današnjo izjavo guvernerja Boštjana Vasleta v Društvu MDS razumejo kot obrambni manever, s katerim želi Banka Slovenije še vedno dokazovati, da so »bančno luknjo« pravilno izračunali, pa čeprav tega niso izračunali ob predpostavki delujočega podjetja skladno z mednarodnimi računovodskimi standardi (MSRP). Predlog Banke Slovenije, da se ustanovi tako imenovana skupina treh domačih in enega tujega (iz Luksemburga) pravnega strokovnjaka, ki naj bi podali mnenje o sanaciji, ima po njihovem mnenju veliko pomanjkljivost, ki se ji reče »neodvisnost«, saj naročnik in plačnik, v tem primeru Banka Slovenije, »poda tezo, ki naj jo pravni strokovnjaki dokažejo«.

»Če bi Banka Slovenije imela resen namen neodvisne revizije, bi počakala, da računsko sodišče izda mnenje o sanaciji, ki je v fazi osnutka. A očitno je Banka Slovenije presodila, da to mnenje računskega sodišča ne bo zelo ugodno za Banko Slovenije, saj si drugače ne predstavljamo, zakaj bi Banka Slovenije ponovno na ustavno sodišče podala pobudo, da preveri, ali je računsko sodišče pristojno za pregled te problematike, tik pred izdajo končnega mnenja računskega sodišča,« še opozarjajo.

Spomnimo, da je že sprejeti zakon, ki naj bi razlaščencem omogočil pravno varstvo, ustavno sodišče zadržalo prav na pobudo Banke Slovenije. Ta se namreč ni strinjala z rešitvijo, da bi plačal morebitne odškodnine za omenjene razlastitve.

Ljubljana, 12.10.2020

Banka Slovenije je imela škarje in platno, ECB ni bil pristojen v času sanacije

Današnjo izjavo guvernerja Banke Slovenije mag. Boštjana Vasleta v Društvu MDS razumemo kot obrambni manever, s katerim želi Banka Slovenije še vedno dokazovati, da je »bančno luknjo« pravilno izračunali, pa čeprav le tega niso izračunali ob predpostavki delujočega podjetja skladno z mednarodnimi računovodskimi standardi (MSRP).

V času izbrisov je veljal Zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB) in Uredba o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank, ki pa sta izrecno določala, da se cenitve za potrebe teh ukrepov izvajajo skladno z MSRP in MSOV.

Slovenija tudi ni bila del enotne bančne unije na dan izbrisov, zato »žuganje z arhivi ECB« nima pravnega temelja. Pri tem bi spomnili, da je ECB v drugih postopkih sanacije res predvideva ad hoc cenitve, da banko v težavah rešiš pred stečajem, in hkrati predvideva, da ko je banka stabilizirana, naredijo nove cenitve skladne s standardi in seveda povrnejo morebitno neupravičeno korist, ki jo je dobila banka vsem »porezanim« imetnikom finančnih instrumentov.

»Neodvisni četvorček pravnih strokovnjakov«, le nov pravni manever in zavlačevanje Banke Slovenije

Predlog Banke Slovenije, da se ustanovi takoimenovani team 3 domačih in 1 tujega (iz Luxemburga) pravnega strokovnjaka, ki naj bi podal mnenje o sanaciji ima veliko pomanjkljivost, ki se ji reče »neodvisnost«, saj naročnik in plačnik v tem primeru Banka Slovenije »poda tezo, ki naj jo pravni strokovnjaki dokažejo«.

Mnenje računskega sodišča o sanaciji tik pred izdajo, ali ga želi morda Banka Slovenije zaustaviti?

V kolikor bi Banka Slovenije imel resen namen »neodvisne revizije« bi počakala da računsko sodišče izda mnenje o sanaciji, ki je v fazi osnutka. A očitno je Banka Slovenije presodila, da »to mnenje računskega sodišča ne bo zelo ugodno za Banko Slovenije«, saj si drugače ne predstavljamo, zakaj bi ponovno Banka Slovenije na Ustavnem sodišče podala ustavno pobudo oz presojo, da US preveri ali je računsko sodišče pristojno za pregled te problematike, tik pred izdajo končnega mnenja Računskega sodišča.

Društvo MDS še vedno predlaga poravnavo, ki mora biti transparentna in za znane imetnike

Pri tem še enkrat poudarimo, da Društvo MDS predlaga, da se sklene izvensodna poravnava ali pa ustanovi poravnalna shema, ki bi končala to 7 letno pravno agonijo. V ta namen se omogoči denarno izplačilo ali izplačilo v obveznicah, plačnik le tega pa je skladno z veljano zakonodajo v času izbrisov Banka Slovenije ali pa v njenem imenu Republika Slovenija.

Poravnavo bi lahko sklenili le znani imetniki

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  mali delničarji, obvezničarji, razlastitev v sanaciji bank Datum: četrtek, 04. septembra 2020 Stran: 3

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  mali delničarji, obvezničarji, razlastitev v sanaciji bank Datum: četrtek, 04. septembra 2020 spletni vir: TUKAJ Ura: 15.36

Ljubljana – »Škandalozno!« Tako se je na mnenje generalne pravobranilke Evropskega sodišča v Luksemburgu v primeru tožbe evropske komisije proti Sloveniji zaradi kršenja nedotakljivosti arhivov Evropske centralne banke v kriminalistični preiskavi v Banki Slovenije odzval predsednik Društva Malih delničarjev Slovenije Rajko Stanković.

Generalna pravobranilka Juliane Kokott je namreč presodila, da je naša država v kriminalistični preiskavi, povezani s sanacijo bank konec leta 2013, kršila protokol 7 o privilegijih in imunitetah k pogodbi o delovanju EU, ki zagotavlja nedotakljivost arhivov ECB, katerih del naj bi bila tudi Banka Slovenije. Po njenem mnenju bi se morala slovenska policija glede zasega dokumentacije Banke Slovenije uskladiti z ECB.

Pometanje pod preprogo

Rajko Stanković FOTO: Voranc Vogel/Delo

Stankovič je opozoril, da Slovenija leta 2013 še ni bila del enotnega sistema ECB.

Če bo stališče pravobranilke sprejeto, bo to razlaščencem onemogočilo dokazovanje, da cenitve bank niso bile ustrezne, saj ne bodo imeli dostopa do podatkov.

»Današnjo odločitev razumem, da se pristojni bojijo, da pri sanaciji bank ni bilo vse v redu. Če bi bilo, bi imeli interes, da se to razjasni,« je dejal Stanković.

Dodal je, da je bila imuniteta zaposlenim v mednarodnih institucijah dodeljena ob predpostavki, da ljudje tam delajo po pravilih.

»Upam, da sodišče ne bo sledilo mnenju pravobranilke,« pravi odvetnica razlaščenih bančnih vlagateljev v zadnji sanaciji bank Tamara Kek. Tudi ona opozarja, da Slovenija leta 2013 ni bila del sistema ECB. Kekova meni, da tudi če bi sodišče sledilo pravobranilki, to ne bi smelo vplivati na civilne sodne postopke glede razlastitev pri nas. »Lahko pa bi to negativno vplivalo na dostop do podatkov, če bi se Banka Slovenije sklicevala od odločitev Evropskega sodišča,« poudarja.

Evropski bogovi

Odvetnik Miha Kunič meni, da bi to vplivalo le na kazenske postopke. Tudi on se sprašuje, kdo lahko potem zaposlene v evropskih institucijah sploh preganja v primeru zlorab, če imajo vsi imuniteto in nad njimi ni nikogar. »Mene tako stališče zelo skrbi,« pravi in dodaja, da to pomeni, da lahko Banka Slovenije izda odločbo, s katero razlasti vlagatelje, a ti nimajo možnosti tega izpodbijati, ker nimajo dostopa do dokumentacije.

Bančni izbrisi

V sanaciji bank v letih 2013 in 2014 je bilo skupaj izbrisanih za 960 milijonov evrov podrejenih obveznic in delnic saniranih bank. Omenjena policijska preiskava se nanaša na izračun kapitala v NLB. 

Evropska pravobranilka je zavrnila slovenske argumente na procesu v Luxembourgu, saj naj bi po njene mnenju Slovenija kršila nedotakljivost arhivov ECB in načelo lojalnega sodelovanja Luxembourg.

Spomnimo Republika Slovenija se je znašla v tožbi zaradi hišnih preiskavi in zasega dokumentov v Banki Sloveniji o sanaciji bančnega sistema leta 2013.

Ljubljana, 03. 09. 2020

Za ogled prispevka iz oddaje Odmevi RTV Slovenija 1 ob 22.00 uri, z dne 03.09.2020 pritisnite TUKAJ ali na sliko. 

Glavni očitek pravobranilke Juliane Kokott  je, da Slovenija s preiskavo 6. julija 2016 ni izpolnila obveznosti iz protokola o privilegijih in imunitetah Unije, po katerem so arhivi nedotakljivi. Konkretno navajajo, da so zasegli vso komunikacijo guvernerja BS po elektronski pošti in vso dokumentacijo na guvernerjevi delovni postaji ali na njegovem prenosnem računalniku, ne da bi se pred tem uskladili z ECB ali pridobili odločbo sodišča. Poleg tega Slovenija ni izpolnila svojih obveznosti, ker niti po zasegu ni omogočila ECB opredelitve dokumentov, ki so povezani z izvajanjem nalog evropskega sistema centralnih bank, ter ji ni dala možnosti, da izrazi stališče glede morebitnega oviranja njenega delovanja in neodvisnosti. Utemeljila ni niti, kateri dokumenti so nujni za nacionalni kazenski in predkazenski postopek, niti ni vrnila vseh preostalih dokumentov, ki jih je treba opredeliti kot arhive ECB. 

Društvo MDS ali cenitve želijo »zakleniti« v tesno zaklenjen predal?

V Društvo MDS ponovno opozarjamo, da Slovenija leta 2013 še ni bila del enotnega sistema ECB, če bo stališče pravobranilke sprejeto, bo to razlaščencem onemogočilo dokazovanje, da cenitve bank niso bile ustrezne, saj ne bomo imeli dostopa do podatkov. Današnjo odločitev lahko razumemo tudi, da se pristojni bojijo, da pri sanaciji bank ni bilo vse v redu. Če bi bilo, bi morali imeti interes, da se vse to brez oviranja razjasni, na osnovi listinskih dokazov.

Imuniteta po mnenju Društva MDS ni samoumevna

Sklicevanje na imuniteto zaposlenim v mednarodnih institucijah, pa ima še en moment, ki pravi, da je le ta dodeljena ob predpostavki, da ljudje tam delajo po veljavnih pravilih.

Izjavi odvetnice Tamare Kek in odvetnika Miha Kuniča za Delo dne 03.09.2020

»Upam, da sodišče ne bo upoštevalo mnenja pravobranilke,« pravi odvetnica razlaščenih bančnih vlagateljev Tamara Kek. Meni, da tudi če bi sodišče upoštevalo pravobranilko, to ne bi smelo vplivati na civilne sodne postopke glede razlastitev pri nas. »Lahko pa bi to negativno vplivalo na dostop do podatkov, če bi se BS sklicevala na odločitev evropskega sodišča,« poudarja.

21. skupščina delničarjev Delavske hranilnice, d.d. je odločala o rednih zadevah kot so seznanitev z letnim poročilom, seznanitev z poročilom o notranjem revidiranju, odločanje o uporabi bilančnega dobička in podelitvi razrešnice Upravi in Nadzornemu svetu (NS), hkrati pa bodo delničarji odločali tudi o spremembah statuta ter predlogu za plačila članov NS. Delničarji so potrjevali tudi Politiko izbora primernih kandidatov za člane NS.