NLB, Gorenjska banka, Addiko Bank, SKB, BKS Bank, Factor banka, Sberbank, DBS, Intesa Sanpaolo, Delavska hranilnica, Primorska Hranilnica, Hranilnica Lon, KD Banka, SID banka, UniCredit

Medij: SIOL Avtorji: STA Teme:  mali delničarji, bančna sanacija Datum: Petek, 01. februar 2019 Vir: TUKAJ Objava ura: 10.16

Računskemu sodišču se je po dveh letih negotovosti odprla pot za revizijo pravilnosti in smotrnosti poslovanja ter praks nadzora Banke Slovenije, zlasti v času sanacije bank v letu 2013, ki razburjajo del javnosti. Sklep računskega sodišča o izvedbi revizije je namreč pravnomočen, saj Banka Slovenije nanj ni vložila ugovora.

Na računskem sodišču so napovedali, da bodo več o načrtovani reviziji razkrili v prihodnjih dneh. Čakali so, da se izteče rok za vložitev ugovora zoper njihov sklep, kar se je zgodilo opolnoči. V centralni banki so povedali, da ugovora niso vložili, s čimer bodo lahko revizijski postopki stekli.

Kot so pred dnevi pojasnili v računskem sodišču, se bo lahko revizija izvedla kmalu, če ugovora ne bo. "S tem, ko sklep o izvedbi revizije postane pravnomočen, je revizijski postopek v teku in lahko takoj začnemo z izvajanjem aktivnosti," so povedali.

POSEL DANES NPU zaradi sanacije bank vložil ovadbo, neuradno ovaden tudi Jazbec 

POSEL DANES Guvernerjeva nespodobna povabila sodnikom

Jazbec nadzor videl kot poseg v neodvisnost BS

Zakon o Banki Slovenije je bil jeseni 2017 dopolnjen tako, da lahko računsko sodišče revidira pravilnost in smotrnost poslovanja Banke Slovenije v zadnjih 15 letih ter da lahko pravilnost in smotrnost praks nadzora centralne banke revidira do novembra 2014 oziroma do uvedbe enotnega nadzora v območju evra.

V slednjem delu je izvajanje zakona ustavno sodišče konec leta 2017 zadržalo. To je storilo na zahtevo sveta Banke Slovenije pod vodstvom takratnega guvernerja Boštjana Jazbeca, ki je kot razlog navedel, da se s tem posega v neodvisnost centralne banke.

POSEL DANES Bomo končno izvedeli, kdo je koval dobičke v sanaciji bank? 

Akterji sanacije odšli, ovire odpravljene

Svet Banke Slovenije se je nato prevetril in v njem ni več nikogar, ki je sodeloval v sanaciji bank. Pod vodstvom namestnika guvernerja Primoža Dolenca je tako Banka Slovenije konec lanskega oktobra umaknila zahtevo za presojo ustavnosti tega dela zakona.

S tem so se odprla vrata računskemu sodišču za revizijo vloge centralne banke v sanaciji bank in enemu od namenov dopolnitve zakona. Večina poslanskih skupin je namreč ob sprejemu dopolnjenega zakona izrazila pričakovanje, da bo poročilo računskega sodišča lahko prispevalo k izračunu dejanske velikosti bančne luknje.

POSEL DANES Bo guverner Jazbec pokoril velikega kritika sporne bančne sanacije 

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 31. januar 2019 Spleti vir: TUKAJ  Objavljeno: 17.15  

Centralna banka je sklenila, da ne bo vložila ugovora.

Računsko sodišče lahko začne pregledovati poslovanje Banke Slovenije v letih 2017 in 2018 kot tudi njeno nadzorniško vlogo v času sanacije bank v letih 2013 in 2014. Danes se namreč izteka rok za ugovor na sklep o uvedbi revizije, a kot so pojasnili v Banki Slovenije, ki jo zdaj vodi Boštjan Vasle, so se po preučitvi sklepa računskega sodišča, odločili, da ugovora ne bodo podali.

To po meni, da je sklep računskega sodišča o uvedbi revizije postal pravnomočen in da bodo državni revizirji lahko začeli pregledovati poslovanje centralne banke in tudi sanacijo bank, ki je davkoplačevalce stala pet milijard evrov.

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Damijan Toplak Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 30. januar 2019 Stran: 4

BANČNI KRIMINAL Peščica obsojenih bančnikov Damijan Toplak S pogojno zaporno kaznijo dvema nekdanjima vodilnima v Probanki seje pretekli teden na specializiranem državnem tožilstvu število obsojenih bančnikov v Sloveniji povzpelo na šest

V preteklem tednu je bila nekdanjima vodilnima v Probanki, Romani Pajenk in Milani Lah, zaradi poslovne goljufije pri dokapitalizaciji banke leta 2011, vsaki izrečeno 23 mesecev pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo štirih let. Tožilstvo je za vsako ob domnevno poldrugi milijon evrov težkem oškodovanju predlagalo štiri leta zaporne kazni ter se bo pritožilo na odločitev mariborskega sodišča. Sodni senat pod vodstvom Tanje Rot je za zdaj še nepravnomočno presodil, da sta nekdanji članici uprave Probanke, ki je po nadzorovani likvidaciji prešla pod okrilje DUTB,  podjetnika Srečka Šamperla (Bauimex) in Mirana Igerca (GIIP), sicer dolgoletna komitenta banke, zavedli s tem, ko je Probanka v zanju poslovno težavnem letu 2011 s pomočjo njunega denarja in z dokapitalizacijo skušala odpraviti kapitalsko neustreznost banke.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------

Poldruga milijarda preveč dokapitalizacije  

Rajko Stanković, predsednik Društva Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS), pove, da je bila tik pred novim letom uvedena sodna preiskava zoper nekdanje vodstvo BS z nekdanjim guvernerjem Boštjanom Jazbecem na čelu. Po njegovem so evropske institucije ugotovile, da je bila leta 2013 vsaj poldruga milijarda evrov previsoka dokapitalizacija slovenskih bank NLB, Nova KBM, Abanka z Banko Celje, in so bili podrejeni obvezničarji neupravičeno razlaščeni, ker je imela država v bankah depozite, ki bi morali biti prej odvzeti. Ker je šlo le za t. i. virtualne stečaje, so bili tudi razlaščeni delničarji v veliki meri oškodovani. "Vlada hiti s pripravljanjem zakona, da bi lahko razlaščeni podrejeni obvezničarji in delničarji bank uveljavljali ustrezno pravno varstvo za nazaj.

V Društvu MDS se zavzemamo, da se zagotovi poravnalna shema, pri čemer naj dobro poučeni investitorji dobijo sorazmerno nekaj manj, slabše poučeni sorazmerno več. Plačilo naj bo v 10- ali 15-letnih državnih obveznicah, za katere bi se zanimale zavarovalnice in pokojninski skladi. Če bi bila poravnava pri 75 odstotkih knjigovodske vrednosti izbrisanih vrednostnih papirjev konec leta 2012, bi to državo letno z odplačilom glavnice in obresti stalo 20 milijonov evrov, skupno pa od 400 do 450 milijonov evrov, kar bi država lahko terjala od BS, ki ima dovolj sredstev za ta izplačila,” meni Stankovič.

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Medij: Finance Avtorji: Petra Sovdat  Teme:  mali delničarji, naložbe podjetij Datum: Četrtek, 31. januar 2019 Stran: 2

Uprave borznih družb imajo zaradi večinoma izboljšanega poslovanja lani – nekatera po dolgih letih – spet na voljo več denarja tudi za nove naložbe. Prav zaradi zgrešenih vlaganj so nekatere, denimo Intereuropa, še vedno v slabi kondiciji. Po drugi strani pa družbe brez razvoja tudi ne morejo rasti. Prečesali smo načrte in družbe še posebej povprašali, kakšne so napovedi najelitnejših družb, kam, v kaj, koliko bodo vlagale.

Slovenske borzne družbe za letos napovedujejo boljše poslovanje, pa tudi več naložb. In to občutno več – glede na raven naložb do konca devetmesečja oziroma investicijske načrte za celotno prejšnje leto, namerava šest borznih družb letos v osnovna sredstva vložiti 66 odstotkov več denarja!

So te napovedi preveč drzne v luči ohlajanja gospodarske rasti, so šefi in nadzorniki slovenskih borznih družb bolj optimistični od kolegov po svetu? So med tistimi, ki ne upoštevajo dovolj opozoril o ohlajanju? Ali gre le za realno prilagajanje distorzijam v poslovnem okolju – ki jih tudi ni malo? Se morajo podjetja prav s povečanimi vlaganji bojevati proti upadu prodaje? V kaj vlagajo pametna podjetja v času ohlajanja?

»V trenutnem stadiju gospodarskega cikla je pomembno, da podjetje izkoristi priložnost za korak naprej, ki mora sočasno pomeniti pripravo na potencialno ohlajanje gospodarstva. Konjunkture pogosto dajo upanje za ohranjanje v krizi nedobičkonosnih dejavnosti, medtem ko bi morali biti osredotočeni na modernizacijo proizvodnje in iskanje priložnosti v proizvodnji izdelkov z višjo dodano vrednostjo,« pravi direktor upravljanja premoženja pri družbi Alta Invest Matej Šimnic. »Kljub povečanemu povpraševanju sta zdaj pomembnejša diverzifikacija in izboljšanje učinkovitosti kot pa sledenje trgu in pretiranemu vlaganju v širjenju proizvodnje,« pravi Šimnic in dodaja, da pa se je nekaterim družbam čakanje z naložbami tudi splačalo. »Posploševanje, da so vsa vlaganja v tem trenutku zapravljanje denarja, bi bilo seveda napačno, je pa prav, da podjetja vlaganja ustrezno načrtujejo in izkoristijo še sveže izkušnje iz pred nekaj let,« sklene Šimnic.

Glavni analitik pri GZS Bojan Ivancdodaja, da v napovedih družb ne vidi ekscesov: »Nobena ni napovedala kakšnega pretiranega širjenja, res pa je, da bi moral dobršen del teh naložb nastati že v prejšnjih letih, ko so se pa družbe večinoma ukvarjale z razdolževanjem. V tem kontekstu je pomembno, da se tokrat večinoma odločajo tudi za financiranje z dolgoročnejšimi viri, ki so poceni, ali pa celo za financiranje z zadržanimi dobički.« Ivanc dodaja še, da je pomembno tudi, da je tokrat sestava naložb drugačna: »Podjetja ne vlagajo več toliko v štiri stene, torej v neke nepremičnine, ampak predvsem v razvoj.« Med tistimi, ki gradijo oziroma nameravajo graditi, sta, denimo, Krka in Petrol.

Kdo vlaga in koliko?

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 29. januar 2019 Stran: 9

Računsko sodišče Preverilo naj bi pravilnost in smotrnost praks nadzora. Revizijo podpirajo tudi razlaščeni vlagatelji bank

Ljubljana - Oškodovani vlagatelji bank in davkoplačevalci bi vendarle lahko dočakali nov korak pri razčiščevanju postopkov in odločitev, povezanih s sanacijo bank. Računsko sodišče je namreč sklenilo revidirati poslovanje Banke Slovenije tudi v obdobju pred novembrom 2014, torej v času sanacije bank.

Če se Banka Slovenije – novi guvernerje Boštjan Vasle – na sklep ne bo pritožila, bi revizorji menda lahko zavihali rokave že prihodnji teden. Vrata za revizijo Banke Slovenije so se računskemu sodišču odprla oktobra lani, ko je začasno vodstvo centralne banke sklenilo umakniti zahtevo za presojo ustavnosti določenih členov zakona o Banki Slovenije, katerih izvajanje je bilo dotlej zadržano. Gre za določila, ki so računskemu sodišču omogočila revizijo »pravilnosti in smotrnosti praks nadzora «, ki jih je centralna banka izvajala do 4. novembra 2014 (do uvedbe enotnega nadzora v območju evra) in ki so vodile v porabo proračunskih sredstev. Povedano drugače: revizijo postopkov pri sanaciji bank, ki so davkoplačevalce stale pet milijard evrov, skoraj milijardo evrov pa so v njej z razlastitvijo izgubili tudi delničarji in lastniki podrejenih obveznic bank. Prejšnje vodstvo Banke Slovenije je temu nasprotovalo, saj je menilo, da bi že sama izdaja priporočil računskega sodišča pomenila prepovedan vpliv na Banko Slovenije.

Dvomi o sanaciji

Novela zakona, po kateri računsko sodišče lahko revidira pravilnost in smotrnost poslovanja Banke Slovenije v zadnjih 15 letih, je začela veljati jeseni 2017. Poslanci so jo sprejeli po tem, ko so se v javnosti pojavili številni dvomi o postopkih pri sanaciji bank in dejanski velikosti bančne luknje. Na Banko Slovenije so leteli očitki , da so bili stresni testi narejeni na preveč pesimističnih gospodarskih predpostavkah, ocena vrednosti aktive bank pa ni bila narejena skladno z mednarodnimi računovodskimi standardi, kar naj bi vodilo v prenizko vrednotenje premoženja bank in s tem v previsok primanjkljaj kapitala bank. Banka Slovenije je razkritje dokumentov o tem do zdaj zavračala.

Revizijo poslovanja Banke Slovenije podpirajo tudi številni razlaščeni vlagatelji bank , saj menijo, da bi jim ugotovitve računskega sodišča lahko koristile v pravdnih odškodninskih postopkih. Nanje sicer še čakajo, saj ministrstvo še pripravlja zakon o sodnem varstvu kvalificiranih obveznosti bank.

Katičeva podpira preiskavo

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: STA Teme:  mali delničarji, Luka Koper  Datum: Nedelja, 27.  januar 2019 2018 Stran: 5

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Maja Grgič Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 09. januar 2019 Stran: 10

Sanacija bank Banko Slovenije bi lahko kmalu pod drobnogled vzelo tudi računsko sodišče - Poravnava ni izključena

Ljubljana - Ministrstvo za finance pod vodstvom Andreja Bertonclja, kot kaže, ne bo »posvojilo« predloga zakona o pravnem varstvu bančnih razlaščencev, ki ga je sprejela prejšnja vlada, ampak pripravlja svoj predlog, je mogoče izvedeti. To nakazujejo tudi odgovori ministrstva, kjer zakon napovedujejo do pomladi.

Vlada oziroma državni zbor že skoraj dve leti zamujata z odpravo neustavnosti, ki jo je jeseni 2016 glede razlastitve delničarjev in imetnikov podrejenih obveznic saniranih bank ugotovilo ustavno sodišče. Minister Bertoncelj je med svojimi prednostnimi nalogami napovedal sprejetje zakona, ki naj bi razlaščenim vlagateljem omogočil učinkovito pravno varstvo in vložitev odškodninskih tožb, a predloga še ni na obzorju. Kot kaže, tudi zato, ker ministrstvo ne namerava v postopek sprejetja poslati predloga, ki ga je predlagala prejšnja vlada in s katerim niso bili zadovoljni ne oškodovani vlagatelji ne poslanci, ampak pripravlja novo različico zakona.

Do zakona spomladi

Na ministrstvu za finance zatrjujejo, da je predlog zakona, ki sledi odločitvi ustavnega sodišča, ena od prednostnih nalog vlade. Kot pravijo, zaradi kompleksnosti zdaj glede predloga zakona potekajo intenzivna usklajevanja med ministrstvom za finance in ministrstvom za pravosodje: »Načrtujemo, da bi lahko vlada predlog zakona obravnavala in posredovala v državni zbor v letošnjem prvem četrtletju, še pred tem pa bo v skladu z običajno proceduro predložen tudi v obravnavo zainteresirani javnosti.« Po neuradnih informacijah bi se to lahko zgodilo že konec januarja. To pomeni, da bi lahko bil zakon po najbolj optimističnem scenariju v državnem zboru sprejet pred poletjem.

Neuradno je mogoče izvedeti, da je za zdaj usklajeno, da naj bi postopki potekali le na enem sodišču. Materialne določbe, ki naj bi opredelile pravice in obveznosti, pa so menda še odprte. Spomnimo, da je prejšnji predlog zakona predvideval, da bi lahko oškodovani vlagatelji vložili odškodninske tožbe proti Banki Slovenije, ki naj bi odškodnine tudi plačala, razen če bi dokazala, da je pri ugotavljanju stanja pred sanacijo bank in pri izreku izrednih ukrepov delovala kot skrben gospodar.

Poravnava je mogoča

V zadnji sanaciji bank konec leta 2013 in jeseni 2014 je bilo razlaščenih okoli 100.000 delničarjev in imetnikov podrejenih obveznic bank. Delničarji so z izbrisom izgubili 381 milijonov evrov, lastniki podrejenih finančnih instrumentov pa 582 milijonov evrov premoženja, skupaj torej dobrih 960 milijonov evrov. Ker je že zdaj jasno, da utegnejo biti odškodninski postopki dolgotrajni in dragi, se tako mali kot večji razlaščenci že nekaj časa zavzemajo za poravnavo.

Mali delničarji pri tem predlagajo ločitev dobro poučenih vlagateljev (poenostavljeno tistih, ki profesionalno delujejo na finančnimi trgi) in nepoučenih vlagateljev. 

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) pozdravlja novico, da je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) na specializirano državno tožilstvo (STD) podal kazenske ovadbe zoper odgovorne v sanaciji bank, od katere je minilo že več kot 5 let. Ob tem v Društvu MDS upamo, da bo svoje postopke v najkrajšem možnem času pričelo tudi Računsko sodišče. Naj pa ob tem izpostavimo še novico iz sosednje Italije, ki je v novem sprejetem proračunu predvidela tudi milijardo in pol za povračilo izgub malim vlagateljem v bankah, s čimer je bilo dano tudi jasno sporočilo Evropski komisiji.

Spomnimo, časopisa Delo in Finance sta točno pred 20 meseci, natančneje, 24. marca 2017 objavila dodatne podrobnosti v zvezi s sanacijo slovenskih bank; takrat neposredno podrobnosti iz sodne odredbe (celotno odredbo so razkrile Finance), ki je očitno bila podlaga za izvedbo hišnih preiskav v Banki Slovenije, Banka Slovenije pa je v sodelovanju z Evropsko centralno banko (ECB) poskušala javnost prepričati, da je vse v najlepšem redu in da je krivda na strani vseh ostalih (tudi policije), če tega ne razumejo. V Društvu MDS ne bomo ponovno poudarjali kako so zadeve šokantne, ampak bomo samo izrazili upanje, da bo Banka Slovenije kot institucija sedaj prenehala krivdo valiti na druge in bo pravosodnim organom omogočila, da strokovno opravijo svoje delo.

Ljubljana, 25. december 2018

Poziv SDT k čimprejšnji proučitvi vloženih kazenskih ovadb NPU zoper vse odgovorne

Društvo MDS poziva STD, da v kar najkrajšem možnem času prouči vložene kazenske ovadbe NPU zoper vse odgovorne v Banki Slovenije, s katerimi bi se ta 'saga', ki se vleče že več kot 5 let, končala z epilogom, saj ima slovenska javnost upravičena pričakovanja, da bo izvedela, kaj vse se je zares dogajalo v Banki Slovenije ob 5 milijardni bančni sanacij z davkoplačevalskim denarjem in kdo je za očitno preplačilo odgovoren in kako bo ta denar povrnjen davkoplačevalcem?

Vlada RS naj bi končno izpolnila odločbo ustavnega sodišča

Nova Vlada Republike Slovenije je v sredini decembra 2018 sporočila, da je v pripravi zakon, ki bo sledil odločbi Ustavnega sodišča in je to ena od prednostnih nalog nove Vlade. Tako naj bi bil v januarju 2019 pripravljen osnutek, ki bo poslan v javno razpravo in naj bi bil končno sprejet v prvem četrtletju leta 2019.  Ali bo to res ali ne pa bo pokazal čas.

Glede na dejansko stanje sta po mnenju Društva Mali delničarji Slovenije možni le dve rešitvi:

• hitra ureditev učinkovitega sodnega varstva z zagotovitvijo vpogleda v vse ključne podatke o prenehanju kvalificiranih obveznosti bank pred specializiranim sodiščem, z oblikovanjem senatov sodnikov iz več Okrožnih sodišč, zaradi zagotavljanja neodvisnega in pravičnega sojenja ter pravice do nepristranskega sodnika, s poudarkom na tem, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, da se taksa v tem postopku ne plača in da stroške morebitnih izvedencev krije država,
• priprava odškodninske sheme z enostavnim postopkom poravnavanja pred sodišči. In kako naj bi ta shema izgledala? Republika Slovenija izda 15 ali 20 letne obveznice, ki kotirajo na organiziranem trgu, strošek izdaje pa bremeni Banko Slovenije, ki je kot vse kaže neupravičene ukrepe izrekla v prevelikem obsegu, glede na dejansko stanje. Tako bi po sprejemu poravnalne sheme tisti, ki nebi mogel počakati dospetja le te obveznice lahko  prodal, naravni kupci teh obveznic pa so pokojninski skladi, zavarovalnice in druge finančne institucije.

Spomnimo se, kaj vse je šlo narobe v bančni sanaciji 

Izraz "bančni izbrisi" je javnosti bolj poznan, sicer pa je šlo za prenehanje kvalificiranih obveznosti bank na podlagi odločb Banke Slovenije v skladu s tedaj veljavnim Zakonom o bančništvu (ZBan-1). Od prvih bančnih izbrisov torej mineva 5 let, nekdanji delničarji in imetniki podrejenih obveznic bank pa vse danes še vedno niso dobili in nimajo na razpolago učinkovitega sodnega varstva.

Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016 odločilo, da je bil 350.a člen ZBan-1 (varstvo delničarjev in upnikov v primeru odločbe o izrednih ukrepih) v neskladju z Ustavo  in Državnemu zboru (DZ) naložilo, da mora v šestih mesecih odpraviti ugotovljeno protiustavnost.

Čeprav je Ustavno sodišče DZ naložilo, da mora najkasneje v šestih mesecih (torej do maja 2017!) odpraviti ugotovljeno protiustavnost 350.a člena ZBan-1, ki se nanaša na odsotnost učinkovitega  sodnega varstva nekdanjih imetnikov, Vlada in DZ tega do danes še vedno nista storila. Predlog zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB), mora nekdanjim imetnikom omogočiti učinkovito sodno varstvo, zato v nadaljevanju navajamo glavne poudarke, ki so tako rekoč nujni, v kolikor se želi slediti odločbi Ustavnega sodišča in hkrati omogočiti, da imajo prizadeti pravice, ki so ustavno zagotovljene vsem državljankam in državljanom RS.

Razlaščenci sedaj upravičeno pričakujejo še hitrejše delovanje računskega sodišča, ki nima več pravnih zadržkov za revidiranje Banko Slovenije

Medij: Večer - Premoženje (Priloga Premoženje)   Avtorji: Damijan Toplak Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 12. december 2018 Stran: 6

Dividendno mikavne delnice V prvi kotaciji Ljubljanske borze, z izjemo Intereurope in Mercatorja, ni družbe, ki bi svojim delničarjem prinašala manj kot petodstotni bruto dividendni donos Za nekaj več vznemirjenja in dogajanja na Ljubljanski borzi je z novembrsko kotacijo poskrbela delnica NLB, Od javne prodaje je delnica na borznem parketu z 51,5 evra odskočila vse do 60 evrov, za zdaj pa še ni zdrsnila pod ceno, s strani državnega SDH določeno v postopku javne prodaje delnic. No, okrog desetino vrednosti so v novembru in začetku decembra pridobile tudi delnice preostalih dveh finančnih institucij, ki kotirajo v prvi kotaciji Ljubljanske borze, torej Zavarovalnice Triglav in Save Re. Po objavi dobrega tričetrtletnega poslovanja so tudi delnice Krke in Petrola pridobile nekaj odstotkov vrednosti. 

RAJE NA BORZO KOT V BITCOINE 

Vse delnice prve kotacije (z izjemo Intereurope in Mercatorja, ki zadnja leta dividend ne izplačujeta) imajo praviloma pet- in večodstotne bruto dividendne donose, kar je precej več, kot prejmemo pri bančnih depozitih. Fizične osebe od prejetih dividend plačajo 25-odstotni davek. Že zaradi tega je lahko privlačen nakup slovenskih delnic. Pa tudi zaradi prevzemnih špekulacij, kar je recimo v zadnjih letih skoraj podeseterilo vrednost delnice koprskega logista Intereuropa.