Obveznice

Danes se je v Luksemburgu odvila predstavitev mnenja generalnega pravobranilstva Sodišča EU, ki je med drugim izpostavilo, da Sporočilo o bančništvu držav članic ne zavezuje, hkrati pa je dejalo, da mora nacionalno sodišče, torej slovensko Ustavno sodišče, samo preveriti in odločiti ali je bil izbris skladen z nacionalno zakonodajo (beri Ustavo RS) in če je bilo uporabljeno načelo sorazmernosti delitve bremen.

Morebitna odločitev Ustavnega sodišča RS, ki bi razveljavila novelo določil Zakona o bančništvu (ZBan-1L) in s tem posledično tudi izbris imetnikov, ne bi imelo učinka 'nedovoljene državne pomoči', na kar se že ves čas sklicujejo tako Banka Slovenije kot Ministrstvo za finance in Vlada RS.

V Društvu MDS zato pozivamo slovensko Ustavno sodišče, Vlado RS, Ministrstvo za finance in Banko Slovenije, da v najkrajšem možnem času, po prejemu odločitve Sodišča EU (pričakuje se jo nekje v 2 mesecih), nemudoma vsebinsko odloči o zadevi, ki nosi oznako absolutno prednostno, a postopek traja že od decembra 2013!

Ljubljana in Luksemburg, 18. februar 2016

Spomnimo, odločitev je prizadela vsakega 4. državljana Republike Slovenije, bodisi kot imetnika obveznic, varčevalca pokojniskih skladov ali pa kot delničarja slovenskih bank. Denar za morebitno vračilo nastale škode je že vseskozi rezerviran, skladno s sporno novelo ZBan-1L v proračunu Banke Slovenije in ne bo prizadel davkoplačevalcev, saj mora nastalo škodo pokriti organ, ki je odločbe o izbrisu tudi izdal – 350.a člen ZBan-1L v povezavi z 223.a členom ZBan-1L.

Za ogled celotne odločitve Generalnega pravobranilstva Sodišča EU kliknite tukaj.

Potem ko je 1. decembra potekala javna obravnava na tematiko bančnih izbrisov na sodišču Evropske unije (EU) v  Luksemburgu, bo v četrtek, 18. februarja 2016 (ob 9.30 uri) generalno pravobranilstvo sodišča predstavilo svoje sklepne predloge na javni obravnavi Sodišča EU. V Društvu MDS upamo, da bo za tem kar najhitreje sledila sklepna odločitev Sodišča EU, zatem pa še odločitev slovenskega Ustavnega sodišča, ki z oznako absolutne prednosti o zadevi odloča od decembra 2013 dalje (za primere izbrisov v NLB, d.d., Novi KBM, d.d., Abanki Vipa, d.d., Factor banki, d.d. in Probanki, d.d.) ter od decembra 2014 dalje (za primer izbrisa v Banki Celje, d.d.).

Ljubljana, 8. december 2015

Pred nekaj minutami se je končala javna obravnava v Luksemburgu, kjer je odvetnica Društva Mali delničarji Slovenije (Društva MDS), Tamara Kek zastopala imetnike obveznic bank NLB, d.d. (NLB26), Abanke Vipa, d.d. (ABVIP), Banke Celje, d.d. (BCE10, BCE11, BCE12 in BCE16) ter delničarje Banke Celje, d.d. (BCER), ki so podali svoje pooblastilo Društvu MDS. Tamara Kek je v svoji 10 minutni predstavitvi, ki je bila na voljo vsaki izmed zastopanih strank, predstavila dodatne poglede, zakaj so izvedeni ukrepi, neustavni, saj vidno posegajo v pravico do zasebne lastnine brez možnosti vlaganja pravnih sredstev. 

Po obravnavi je odvetnica Tamara Kek povedala, da je zadovoljna s predstavitvami odvetnikov, ki so zastopali interese imetnikov obveznic in delničarjev in hkrati blago rečeno bila presenečena nad izvajanjem tako slovenskega državnega pravobranilstva kot tudi najetih odvetnikov s strani Banke Slovenije, saj niso postregli z nobenim novim dejstvom, ki bi opravičeval izbris podrejencev in delničarjev.

Ljubljana in Luksemburg, 01. december 2015

Za ogled prispevka iz Dnevnika na RTV Slovenija 1 z dne 29.11.2015 kliknite na sliko ali tukaj. 

DEJAN LADIKA: Pred skoraj dvema letoma, sredi decembra leta 2013, ko je slovenska vlada z Banko Slovenije izpeljala bančno sanacijo, so lastniki podrejenih obveznic in delnic izgubili skoraj 600 milijonov evrov. Prvič objavljamo seznam tistih, ki so zaradi tako izpeljane sanacije izgubili največ. Pridobili smo podatke o razlaščencih NLB-ja, NKBM-ja, Banke Celje, Probanke in Banke factor. To kar vidite je seštevek vrednosti obveznic v teh bankah, ni pa podatkov za Abanko. Med družbami so največ izgubile Zavarovalnica Maribor, Skupna pokojninska družba in Zavarovalnica Triglav. Zanimivo je, da gre večinoma za podjetja, kjer ima posredno deleže tudi država. No precejšnji pa so tudi zneski pri posameznikih, kot vidimo celo do 3 milijone evrov. To je 10 največjih razlaščencev, med njimi so tudi nekatera znana imena. Oškodovani imetniki izbrisanih obveznic in delnic so se takoj obrnili na Ustavno sodišče, to pa je za dodatno pomoč pri razlagi zapletene pravno finančne zadeve zaprosilo sodišče Evropske unije v Luksemburgu. In v torej bo tam javna obravnava, kjer bodo svoja stališča predstavili razlaščenci, banke, ter državni akterji. Pred soočenjem v našem studiu pa si poglejmo še prispevek Vesne Zadravec.

Okoli 600 tisoč imetnikov izbrisanih delnic in obveznic, ki so ob dokapitalizaciji šestih bank čez noč ostali brez več kot pol milijarde evrov premoženja, se že dobri dve leti bori za svoje pravice. V torek, 1. decembra, bo na Sodišču Evropske unije v Luksemburgu, ki ga je za mnenje o izbrisu zaprosilo slovensko Ustavno sodišče, prva obravnava. Na njej bodo stališča soočili zagovorniki imetnikov izbrisanih delnic in obveznic, Banka Slovenije, Državni svet, Državno pravobranilstvo in Evropska komisija. Kako se prizadeti imetniki papirjev pripravljajo na obravnavo, boste videli v oddaji Točka preloma (vir: RTV Slovenija).

Ljubljana, 25. november 2015

Za ogled oddaje Točka premola na RTV Slovenija z dne 25.11.2015 kliknite na sliko ali tukaj.

Minevajo že tri leta od izbrisa delničarjev in obvezničarjev slovenskih bank, ki so ostali brez 600 milijonov EUR premoženja, sočasno pa so državljani prispevali kar 3,4 milijarde EUR sredstev za sanacijo bančnega sistema, pri čemer še danes čakamo na odločitev Ustavnega sodišča. V luči navedenega ravno v tem času poteka izbor novega kandidata oziroma kandidatke za mesto viceguvernerja Banke Slovenije pri čemer bi si v Društvu MDS želeli, da funkcijo zaseda oseba, ki v preteklosti ni bila neposredno (ali posredno) vpletena v vodenje ali nadziranje posamezne banke. 

Po našem mnenju je za mesto viceguvernerja potrebna oseba, ki bo sposobna kritične presoje brez obremenjenosti, kar je mogoče le pod pogojem, da v preteklosti ni opravljala funkcije vodenja ali nadzora v katerikoli banki, ki so bile podvržene izbrisu vseh delničarjev in obvezničarjev. Društvo MDS je zato na poslance Državnega zbora naslovili poziv k preudarnem glasovanju po lastni vesti ob upoštevanju vseh relevantnih dejstev.

Ljubljana, 21. september 2015 

Predsednik države gospod Borut Pahor je Državnemu zboru Republike Slovenije predlagal, da gospo mag. Ireno Vodopivec Jean izvoli za viceguvernerko Banke Slovenije.

Državni zbor je na svoji julijski seji zavrnil mag. Janeza Fabijana kot kandidata za viceguvernerja. Neizvolitev je bila razumljena tako, da mag. Fabijan ne uživa več zaupanja, saj je bil eden glavnih akterjev problematične sanacije bančnega sistema v letih 2013 in 2014, v kateri so se razkrile številne nepravilnosti, ki jih zdaj preiskujeta Nacionalni preiskovalni urad in državnozborska preiskovalna komisija, pred Ustavnim sodiščem pa jo izpodbijajo štiri zahteve in 23 pobud za oceno ustavnosti, ki so jih vložili Državni svet RS, Varuhinja človekovih pravic RS, Višje sodišče v Ljubljani, Okrožno sodišče v Ljubljani ter vrsta pravnih in fizičnih oseb.

Predsednik vlade dr. Miro Cerar je ob tem dejal, da »je treba strokovnjake in funkcionarje presojati glede na njihove osebne strokovne sposobnosti in dosedanje delo«. 

Časnik Dnevnik je 17. septembra 2015, potem, ko je KVIAZ potrdil kandidaturo mag. Irene Vodopivec Jean za viceguvernerko Banke Slovenije, poročal, da je bila mag. Irena Vodopivec Jean članica nadzornega sveta Abanke v letih od 2006 do 2009, Abanka pa je bila leto pozneje prisiljena oblikovati za kar 174 milijonov evrov dodatnih oslabitev, zaradi česar je poslovno leto končala s 120 milijoni evrov čiste izgube. Proti ravnanjem poslovodstva Abanke v obravnavanem obdobju poteka vrsta preiskav pristojnih organov.

Medij: TV Slovenija 1 Avtorji: Pesek Rosvita,Uranjek Eva Teme: Rajko Stanković, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Odmevi Datum: 31. 07. 2015 Termin: 22:16

Za ogled prispevka iz oddaje Odmevi na RTV Slovenija 1 z dne 31.07.2015, kliknite na sliko ali tukaj. 

Ljubljana, 31. julij 2015

ROSVITA PESEK (voditeljica): Ta teden je avstrijsko ustavno sodišče po 9 mesecih odločilo, da je bila razlastitev imetnikov podrejenih obveznic koroške Hypo banke protiustavna, kar krati pravico do lastnine. Tudi pri nas je podoben primer na Ustavnem sodišču, a slovenski sodni mlini meljejo počasneje. Podrejenci in delničarji že več kot leto dni čakajo na odločitev sodnikov, ki pa so za dodatna pojasnila že pred nekaj meseci prosili tudi Evropsko sodišče, a odgovora še niso prejeli. Ker se bo konec leta iztekel zastaralni rok, razlaščenci že napovedujejo odškodninske tožbe. 

EVA URANJEK (novinarka): Odločitev avstrijskega sodišča je pozitivna novica za vse izbrisane imetnike slovenskih podrejenih obveznic, pravijo njhovi zastopniki. Prepričani so, da bo tudi slovensko ustavno sodišče odločilo enako. A iz Banke Slovenije so nam sporočili, da so pomembne razlike med slovenskim in avstrijskim zakonom in da vzporednic ne moremo potegniti. Predsednik Društva malih delničarjev se s tem ne strinja. 

RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva malih delničarjev Slovenije): Sodniki, avstrijski, so ugotovili, da gre za retroaktiven poseg v lastninsko pravico. Ti dve pravici sta bili kršeni tudi pri nas. Edina razlika, ki je med avstrijskim modelom in našim, je v tem, da so v Avstriji diskriminatorno, niso vsem porezali, pri nas so porezali vsem. 

Medij: POP TV Avtorji: Kunaver Nika Teme: Rajko Stanković, mali delničarji Rubrika / Oddaja: 24 ur Datum: 29. 07. 2015 Termin: 19:13

Za ogled prispevka iz oddaje 24ur na POP TV z dne 29.07.2015, kliknite na sliko ali tukaj.

Ljubljana, 30. julij 2015

EDI PUCER (voditelj): Razlastitev imetnikov podrejenih obveznic koroške Hypo banke je protiustavna, ker krši ustavno pravico do lastnine, je sinoči odločilo avstrijsko ustavno sodišče. Pri nas pa podrejenci in delničarji še vedno nestrpno čakajo na odločitev slovenskega ustavnega sodišča. Ker se bojijo, da odločitve še nekaj časa ne bo, že napovedujejo odškodninske tožbe, saj se bo konec leta iztekel zastaralni rok. Tožbe naj bi bile skupaj težke več kot 600 milijonov evrov. 

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je v začetku leta na Ministrstvo za finance naslovilo zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja in sicer za stanje vseh depozitov, ki jih je Republika Slovenija imela v slovenskih bankah na dan 30.09.2013. Sprva smo v Društvu MDS dobili prijazen odgovor z Ministrstva, da bodo morali za podatke povprašati banke (kar si razlagamo kot da Ministrstvo ne ve kje in koliko depozitov ima RS) in bo zato nekaj časa trajalo, danes pa smo z Ministrstva prejeli odločbo, s katero so zavrnili našo zahtevo, sklicujoč se na posamezne banke, ki zaradi varovanja poslovne skrivnosti slednjih podatkov naj ne bi smele razkrivati. Sočasno pa Ministrstvo zapiše podatek, da je RS na dan 30.09.2013 imela deponiranih dobre 3 milijarde EUR sredstev s povprečno obrestno mero 3,9 % in ročnostjo 426 dni.

Ljubljana, 25. marec 2015

Razlastitev delničarjev in obvezničarjev za zaščito davkoplačevalcev?!

Zadnjih nekaj tednov smo na sejah delovnih teles Državnega zbora RS kakor tudi na izredni seji Državnega zbora RS s strani predstavnikov Ministrstva, Banke Slovenije kakor tudi nekdanje predsednice Vlade RS, mag. Alenke Bratušek, večkrat slišali, da je bila sanacija z izbrisom narejena zato, da se je zaščitilo ostale davkoplačevalce in da bi v nasprotnem primeru sledil stečaj bank.

Danes, dne 25.03.2015 končno imamo uradni podatek, da je imela na dan 30.09.2013 Republika Slovenija 3.012.300.000,00 EUR depozitov, s povprečno ročnostjo 426 dni, kar pomeni, da bi lahko sanacija bančnega sistema bila izvedena z razgradnjo navedenih depozitov, namesto tega pa se je država zadolžila na mednarodnih finančnih trgih po 7 % obrestni meri, čeprav se depoziti obrestujejo le 3,9 %. Toliko o ščitenju slovenskih davkoplačevalcev…

Ministrstvo se sprva sklicuje na ZUP potem pa v odločbi ugotovi, da ima vse podatke pri sebi ampak so na žalost poslovna skrivnost banke?!

Ministrstvo za finance nas je sprva 11.02.2015 obvestil, da mora skladno s 143. Členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) k udeležbi v postopek povabiti slovenske banke. Po pregledu 143. člena ZUPa se v Društvu MDS sprašujemo, kakšen pravni interes imajo pri celotni zadevi slovenske banke. Društvo MDS zahteva razkritje informacij od pristojnega ministrstva, koliko depozitov je imela država na konkreten datum. Podatka ne zahtevamo od banke in zato toliko bolj preseneča odločba z dnem 25.03.2015, kjer se navajajo trditve bank, da gre za poslovne skrivnosti banke?!

Da bo mera polna, pa ministrstvo celo v drugem odstavku odločbe navede, da razpolaga z vsemi podatki, vendar pa se sklicuje na poslovno skrivnost banke. Očitno predstavniki ministrstva ne razumejo, da podatke zahtevamo od njih, kot organa ki je dolžan razkriti informacijo javnega značaja in nas pri tem ne zanima pozicija banke, saj od nje nismo zahtevali nobenih podatkov niti ni pojasnjeno kakšen pravni interes bi imela pri razkrivanju informacij posamezna banka.

Za banke, ki se k postopku niso priglasile pa Ministrstvo sprejme odločitev namesto njih

V petek, 13.03.2015 je v Državnem zboru RS potekala 10. izredna seja, katere glavna tema je bil sanacija slovenskega bančnega sistema.

Za ogled 1. dela posnetka iz 10. izredne seje Državnega zbora RS z dne 13.03.2015 kliknite na sliko ali tukaj.

Za ogled 2. dela posnetka iz 10. izredne seje Državnega zbora RS z dne 13.03.2015 kliknite na sliko ali tukaj.