Obveznice

Spoštovani

• predsednik Evropske centralne banke g. Mario Draghi
• predsednik Evropske komisije g. José Manuel Barroso
• predsednik evroskupine g. Jeroen Dijsselboem
• evropski komisar za gospodarske in monetarne zadeve g. Olli Rehn

Društvo Mali delničarji Slovenije (v nadaljevanju: Društvo MDS) se že od meseca aprila letošnjega leta aktivno vključujemo v razreševanje problematike imetnikov hibridnih in podrejenih obveznic slovenskih poslovnih bank. V ta namen smo imeli veliko sestankov s ključnimi nivoji odločanja. Po zadnjem sestanku, ki je bil v petek, dne 11.10.2013, na Banki Slovenije in na katerem so bili poleg gostiteljev prisotni tudi predstavniki Ministrstva za finance, Agencije za zavarovalni nadzor in Agencije za trg vrednostnih papirjev ugotavljamo, da smo v Sloveniji izčrpali vse možnosti dialoga.

Naša sklepna ocena tega sestanka je, da ključni nivoji odločanja podcenjujejo makroekonomske posledice razvrednotenja imetnikov teh obveznic in da se niso sposobni argumentirano pogajati s predstavniki Evropske komisije, na katero prevaljujejo vso krivdo za tovrstne posege.

Po včerajšnji izjavi ministra za finance, da je sprejem zakonskih osnov za tovrstni poseg kljub burnemu odzivu vlagateljev dejstvo, je društvo MDS ministra pozvalo k odstopu, hkrati pa nekateri vlagatelji že najavljajo proteste s pozivi vsem vlagateljem v slovenske banke, da dvignejo vse svoje prihranke in da prenehajo z odplačevanjem kreditov bankam, saj tudi banke ne izpolnjujejo več svojih obveznosti do svojih dolžnikov.

V prepričanju, da bo takšno početje lahko imelo negativne posledice na zaupanje v celotni finančni sektor doma kot tudi v drugih ranljivih članicah Evropske unije, vas prosimo za priložnost, da predstavimo svoje videnje navedene problematike.

V nadaljevanju želimo izpostaviti nekatere ključne argumente proti razvrednotenju imetnikov teh finančnih instrumentov:

Association of Small Shareholders of Slovenia (in Slovene: Drustvo Mali delnicarji Slovenije - Drustvo MDS) has actively participated for the past couple of months in procedures aimed at finding a solution for subordinated bonds issued by Slovenian systemic banks, with the intention of offering a ‘helping hand’ to the State as well as banks. Unfortunately, the Ministry of Finance and the Minister of Finance himself, Mr. Uros Cufer, has decided to offensively address Slovene investors as ‘interest groups’, and is also trying to persuade the Slovenian public that adoption of legislation with retroactive consequences has become a standard of the European Union (EU), regardless of the basic provisions of the Constitution of the Republic of Slovenia. Simultaneously, the Financial Minister has also passed false statements, quoting that the question of subordinated debt had been settled by the rules of the European Commission (EC). The EC has indeed passed guidelines or recommendations for Member States, but they do not represent rules with the power of Directives. The EC guidelines thus have no direct influence on the legal system of a particular EU Member States, which should be a well-known fact to the Minister.

Ljubljana (Slovenia), October 16th, 2013

Investors offensively addressed as ‘interest groups’

The Minister of Finance, Mr. Uros Cufer publicly stated: »/…/despite the turbulent reaction of some interest groups, amendment of the law will be adopted without any trouble/…/« Firstly, his statement is highly demeaning towards bonds owners which are by no means to be considered as ‘interest groups’ which strives to gain any additional benefit. We are talking about companies and private investors who regularly pay back their loans to banks, and now the banks are trying to write-off the loans that investors gave to them (a bond is nothing more than a simple form of debt or IOU, and the terms of an IOU are agreed in a contract or in the case of bonds, the brochure, issued by the bank). Those companies and private investors were literally mislead by the banks, when they decided to withdraw their deposits and loaned their money back to the banks by buying bonds, annotated as subordinated, and now banks want to write them off?!

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) se je v zadnjih nekaj mesecih aktivno vključevalo v problematiko reševanja podrejenih obveznic slovenskih sistemskih bank, predvsem z namenom, da imetniki obveznic državi oziroma bankam dobrovoljno 'ponudijo roko', vendar pa Ministrstvo za finance, s finančnim ministrom, Urošem Čufrom na čelu, v zadnjih izjavah vlagatelje žaljivo naslavlja z 'interesno skupino', hkrati pa slovensko javnost želi prepričati, da je sprejemanje retroaktivne zakonodaje postal standard EU, pri tem pa očitno pozabil na osnovna določila Ustave Republike Slovenije. Istočasno Minister podaja tudi lažne izjave, ko navaja, da je vprašanje podrejenega dolga urejeno s pravili Evropske komisije. Evropska komisija je res sprejela smernice oziroma priporočila za države članice, nikakor pa to niso pravila v obliki direktiv, ki bi imela za posamezno državo članico kakršnokoli neposredno veljavo znotraj pravnih sistemov posameznih držav članic EU.

Ljubljana, 16. oktober 2013

Vlagatelji žaljivo označeni za 'interesno skupino'

Minister za finance, Uroš Čufer je v izjavi za javnost izjavil, »/…/ da kljub burnemu odzivu nekaterih interesnih skupin s sprejemanjem novele ne bo težav /…/« Kot prvo je izjava ministra zelo podcenjujoča, namreč na strani imetnikov obveznic ne gre za nikakršne 'interesne skupine', ki bi si prizadevale morebiti celo okoristiti. Gre za podjetja in fizične osebe, ki bankam redno vračajo svoje kredite, obratno pa bi banka sedaj njihovo posojilo odpisala. Gre za podjetja in fizične osebe, ki so nasedle bančnikom, da so razvezali svoje depozite in nato kar na bančnih okencih posojali denar banki v obliki nakupa obveznic s predznakom podrejene, banke pa želijo sedaj to odpisati.

Gre za zavarovalnice in pokojninske sklade, ki so zaradi največje varnosti denar svojih varčevalcev nalagale v domače banke, le-te pa sedaj želijo odpis. Gre za realne ljudi, realna podjetja, realen denar, ki je bil bankam posojen in za katerega se pričakuje, da ga banke vrnejo, kot same to pričakujejo od svojih komitentov.

Naj opozorimo na zelo enostavno ključno dejstvo, ki je v javnosti tolmačeno enostransko. In sicer na eni strani obstajajo kratkoročni krediti, dolgoročni krediti, lombardni krediti, potrošniški krediti, hipotekarni krediti in na drugi strani depoziti, državne obveznice, bančne obveznice in podrejene obveznice. Vse skupaj pa ima en skupni imenovalec (ne glede na drobni tisk prospekta/pogodbe) in sicer, da je "jemalec" na začetku za katerikoli aranžma dobil 100 % denar, ki ga mora potem tudi 100 % vrniti. Torej banka je prejela naš denar in ga mora tudi vrniti oz. če ga ne more ali naj se z nami 'posojilodajalci' dogovori za kompromis ali naj gre mirno v stečaj! Žal pa vse to Vlada/država želi tolmačiti enostransko, kot ji to ustreza ne glede na nepopravljive posledice, ki bodo zagotovo sledile ob uveljavitvi samovolje!

Na vidiku nova tokrat bančna nacionalizacija!

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o bančništvu, s katerim želi vlada retroaktivno poseči v naše pravice, navedene v prospektih izdajateljev, in nas v procesu sanacije slovenskega bančnega sistema popolno razvrednotiti. V praksi to pomeni novo nacionalizacijo, čeprav so zahteve mednarodnih institucij glede lastništva bank ravno obratne.

In če država v tej fazi protiustavno posega v naše pravice na področju kapitalskih instrumentov, lahko v naslednjem koraku upravičeno pričakujemo, da bo prišlo do enakih posegov na področju navadnih obveznic in depozitov ter se upravičeno sprašujemo, ali so naše vloge v slovenskih bankah sploh še varne. Glede na besede ministra, verjetno ne.

Ustavna presoja ni problem le v »Banana republiki«

Spoštovani minister, g. Uroš Čufer: Republika Slovenija je pravna država in retroaktivni poseg ni možen, saj 155. člena Ustave, glasi: »Zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj. Samo zakon lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice.«

Razlastitev državljank in državljanov, slovenskih pokojninskih skladov, slovenskih zavarovalnic in slovenskih podjetij zagotovo ni v javni koristi! Še bolj pa je očitno to, da posega v pravice, ki so jih imetniki pridobili z nakupom tega instrumenta in so navedene v njihovih prospektih v izdaji.

Ali so nezavarovani tudi varčevalci, ki imajo na bankah depozite?

V izjavi ministra za časnik Finance je tudi zapisano, da so na udaru tudi nezavarovani varčevalci, pri čemer pa se v Društvu MDS sprašujemo, katere varčevalce ima minister v mislih. Ali nam želi Vlada sporočiti, da je varnost zelo relativna in kar je bilo iz vidika Banke Slovenije varno še včeraj, ni nujno, da bo enako stališče tudi danes ali jutri in bo morda sprejet še kakšen zakon, ki bo zaplenil depozite državljank in državljanov.

Ali bo morda Državni Zbor ustavil zakon in preprečil propad bančnega sistema in beg depozitarjev?

V Društvu MDS smo zelo razočarani nad enostranskimi potezami, ki bodo prinesle nepopravljivo škodo v kolikor se bodo uzakonile. Vladi RS smo ponudili roko, ji pripravili konkretne kompromisne predloge, kjer bi si dejansko izgubo porazdelili in vse to argumentirali; vse izključno v znak dobre volje, saj so prospekti ob izdaji obveznic povsem jasni in jih noben zakon niti minister niti EU ne morejo razveljaviti.

V primeru sporazuma zadovoljstva na nobeni strani seveda ne bi bilo, bi pa to prineslo prepotrebni mir, preživetje vseh akterjev in nadaljnjo ohranitev zaupanja v slovenski bančni sistem, kar pa je najpomembneje. Žal je šla Vlada RS svojo pot in z popolno ignoranco vleče svoje enostranske poteze v duhu že zgoraj omenjene nove "nacionalizacije".

V Društvu MDS žalostno ugotavljamo, da se ključni nivoji odločanja ne zavedajo širših makroekonomskih posledic takšnega razvrednotenja in da se tudi z Evropsko komisijo ne pogajajo dovolj argumentirano, zato napovedujemo uporabo vseh legitimnih metod za zaščito svojih interesov. Najmanj kar želimo narediti že sedaj je seznanitev širše javnosti in prav vsakega komitenta slovenskih bank o resnosti problema, ki popolnoma presega samega sebe.

Ali se bankam, ki niso v lasti RS obeta velik priliv depozitov?

Poslancem v DZ RS polagamo na srce, da pred pritiskom tipke ZA, tak zakon še sami ponovno preverijo v smislu vzdržnosti navedb v gradivih Vlade RS, ki po našem mnenju temelji na pavšalnih ocenah uradnikov MF, ki so več kot očitno pozabili na širši makroekonomski vidik take odločitve in posledično predstavljajo grožnjo za izgube bonitetnih ocen številnih subjektov na kapitalskem trgu, ki bodo to reševali na način, da bodo selili depozite iz "varnih slovenskih bank" v tuje, ki so bolj "nevarne", a ne povzročajo izgube bonitete in posledično posla. Po naši nestrokovni oceni je teh posrednih učinkov za vsaj še cca. 1 do 2 milijardi EUR, saj bo najmanj toliko depozitov alocirano na prej omenjeni način. Zanimivo pa, da MF le-te ocenjuje na 300 do 500 milijonov EUR, kar ne zdrži resne presoje, ker ne vključuje vseh posrednih negativnih učinkov, ki so lahko tudi pogubni!

Slednje potrjujejo tudi zaključki petkovega sestanka na Banki Slovenije, kjer je predstavljena škoda enega institucionalnega investitorja preko izgube poslov zaradi znižanja ratinga in potrebnega znižanja domačih naložb presegla skupni znesek hibridnih in podrejenih obveznic vseh treh sistemskih poslovnih bank.

Ali bo Vlada RS trajno sanirala slovenske banke in jih poslala v nadzorovano likvidacijo oz. stečaj?

Planirana nacionalizacija posledično pomeni beg depozitarjev in pogreb slovenskega bančnega sistema, česar pa vsi skupaj najmanj želimo. Verjamemo tudi, da na ravni EU nihče nima tovrstnega interesa, zato bo Društvo MDS protestno noto naslovil tudi na šefa evroskupine Jeroena Dijsselboema in ostale relevantne organe, vključno z Evropsko komisijo, na katero se sklicuje minister za finance. Prav tako bo Društvo MDS naslovilo prošnjo, za nujno srečanje s predstavnikom evroskupine, Jeroenim Dijsselboemom.

Poziv ministru za finance

Društvo MDS na tem momentu tudi poziva ministra za finance, Uroša Čufra, da se javno opredeli, koga kot minister v slovenski vladi zastopa, ali so to državljanke in državljani Slovenije ali morda katere druge interese. Minister namreč z lahkotnostjo pove, da je Republika Slovenija pristala na diktat peščice evropskih uradnikov (ki so oblikovali le PRIPOROČILA za države članice) in bo npr. razlastila 902 državljana Republike Slovenije, ki so vložili v obveznico NLB26, ki so jih zavedli, da so povečini razvezovali depozite, prav uslužbenci kjer je minister do prevzema položaja delal! Da bo razlastila olimpijskega zmagovalca, Primoža Kozmusa, ki je verjel obveznici ABVIP in vsem še donedavna laskavim priznanjem s strani Banke Slovenije, da to najboljša Slovenska banka. Da bo razlastila pokojninske družbe in posredno preko njih vse tiste, ki varčujejo za varno starost, zavarovalnice ter druge subjekte finančne industrije ter posameznike – vse to za JAVNO KORIST?!

Spoštovani minister, v kolikor v te izjave verjamete, predlagamo da čimprej podate odstopno izjavo z mesta ministra za finance.

Za ogled TV prispevka novinarja Florjana Zupana iz Dnevnika TV SLO1 ob 19.00 uri, z dne 15.10.2013 kliknite TUKAJ ali na sliko.

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) se že od meseca aprila aktivno vključuje v reševanje problematike imetnikov hibridnih in podrejenih obveznic slovenskih poslovnih bank. To problematiko smo izpostavili že na vseh ključnih nivojih odločanja tako pri Upravah poslovnih bank kot tudi na treh sestankih s predstavniki Banke Slovenije, dveh sestankih z ministrom za finance in tudi na seji Komisije za nadzor javnih financ. V skladu s sklepom te komisije smo pripravili predlog razrešitve navedene problematike ter ga posredovali Banki Slovenije. Žal nas je včeraj negativno presenetil sprejem sprememb ZBAN-1 in vlil dodatno negotovost pred današnjim skupnim sestankom.

Ljubljana, 11. oktober 2013

Investitorji se ne moremo sprijazniti z dejstvom, da bo država z različnimi ukrepi reševala 8 milijard slabih naložb bank (po javnih objavah), za katerimi se pogosto skrivajo znaki kaznivih dejanj, na drugi strani pa ne zna zaščititi 275 mio EUR prihrankov vlagateljev v sistemske banke. Naš predlog razrešitve navedene problematike temelji na izhodišču, da smo se investitorji kljub temu, da nismo imeli pravice upravljati domače banke in zato ne moremo nositi odgovornosti za njihovo slabo poslovanje, pripravljeni prostovoljno prispevati k sanaciji bančnega sistema. Predlagani prispevek presega celo nivoje ponudb v državah, ki so že prejemnice državne pomoči.

Danes, 11.10.2013, smo z namenom proučitve našega predloga imeli tudi sestanek na Banki Slovenije. Sestanek je bil dan po tem, ko je vlada kljub opozorilom Združenja bank Slovenije in nekaterih drugih interesnih združenj o nepopravljivih posledicah sprejela Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu, s katerim želi retroaktivno poseči v pravice imetnikov hibridnih in podrejenih obveznic.

• NOVALJ FLOAT 49 (ISIN: XS0208414515)

• OBVEZNICA NLB26

• OBVEZNICA KBM9

• OBVEZNICA NOVAKR VAR 10/49 (ISIN: XS0325446903)

• OBVEZNICA INTNED FLOAT49 (ISIN: XS0270427163)

• OBVEZNICA ABVIP FLOAT 12/49 (ISIN: XS0283183084)

Kliknite tukaj za več informacij o posamezni obveznici.

• Kaj je vrednostni papir?

Vrednostni papir je pisna listina, s katero se izdajatelj zavezuje, da bo izpolnil na njej zapisano obveznost njenemu zakonitemu imetniku.

Vrednostni papir je listina, ki vsebuje določene premoženjske pravice, ki tako postanejo prenosljive. Na splošno ločimo stvarnopravne vrednostne papirje (skladiščnica, nakladnica itd.), dolžniške vrednostne papirje (obveznice, čeki, menice) in lastniške vrednostne papirje (delnice). Poleg tega poznamo še mešane oblike vrednostnih papirjev (zamenljive obveznice, dividendne obveznice) in izvedene vrednostne papirje (opcije). Na borzi se trguje predvsem z nadomestnimi vrednostnimi papirji, ki se ravno po tej svoji lastnosti ločijo od preostalih individualnih vrednostnih papirjev (čekov, menic, skladiščnic, nakladnic itd.). Glede na upravičenca iz vrednostnih papirjev ločimo prinosniške in imenske vrednostne papirje.

• Kaj je obveznica?

Obveznica je dolžniški vrednostni papir, s katerim se izdajatelj zavezuje, da bo imetniku vrednostnega papirja izplačal po amortizacijskem načrtu na točno določen dan v prihodnosti na obveznici navedeni znesek oziroma znesek anuitetnega kupona. Pri poplačilu obveznice ob morebitnem stečaju imajo obveznice prednost pred delnicami.

• Kakšna je razlika med depozitom in obveznico?

Depoziti obstajajo v obliki kratkoročne in dolgoročne naložbe, medtem ko obveznice predstavljajo predvsem dolgoročno naložbo.

Z vidika vlagateljev depoziti predstavljajo manjše tveganje v primerjavi z obveznicami, ker so del sistema zajamčenih vlog Republike Slovenije.

Pri depozitih vlagatelj običajno prejme izplačilo zneska obresti skupaj z glavnico ob zapadlosti depozita, medtem ko pri obveznici imetnik prejme izplačilo glavnice ob zapadlosti, v vmesnem obdobju pa prejema obresti.

• Kakšna je razlika med obveznico in delnico?

Delnice so lastniški vrednostni papir, ki dajejo delničarju določene pravice. Najpomembnejši pravici delničarjev sta pravica do dividende in pravica do glasovanja na skupščini delničarjev. Navedenih pravic imetniki obveznic nimajo, saj je obveznica dolžniški vrednostni papir, na podlagi katerega se imetniku izplačuje obresti, ob zapadlosti pa se mu izplača še glavnica.

Obveznice so v primerjavi z delnicami istega izdajatelja manj tvegan instrument.

• Kakšna je razlika med navadno obveznico in podrejeno obveznico?

Medij: Delo Avtorji: Vanja Tekavec Teme: Obveznice Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 08. 10. 2013 Stran: 9

Imetniki podrejenih obveznic bank nasprotujejo njihovi pretvorbi v delnice in prisilni razlastitvi

Ljubljana – »Imetniki podrejenih obveznic domačih bank ne privolimo v prisilno razlastitev našega premoženja v bankah, smo pa v zameno za stabilen finančni instrument pripravljeni sodelovati pri sanaciji bank,« pravi njihov predstavnik in predsednik društva Mali delničarji Slovenije Rajko Stankovič.

Skupina imetnikov podrejenih obveznic domačih bank je prejšnji teden na Banko Slovenije naslovila predlog, kako odgovoriti na zahteve evropske komisije glede porazdelitve bremen pri zagotavljanju kapitalske ustreznosti slovenskih bank. Komisija namreč zahteva, da morajo stroške sanacije bank, ki jim pomaga država, nositi tudi lastniki podrejenih obveznic, zato na finančnem ministrstvu že pripravljajo spremembe zakona o bančništvu, s katerimi bi v zakon uvedli zahtevani mehanizem.

Za donosnejši in varen finančni instrument

V praksi spremembe, ki se pripravljajo, pomenijo možnost, da bi v tistih bankah, ki so najbolj problematične, omogočili odpis nakopičene izgube v breme kapitala. V banki, kjer bi ugotovili padec kapitala pod zakonsko določeno raven, bi to pomenilo, da bi vse izdaje podrejenih obveznic konvertirali v delniški kapital, kar pomeni, da bi tudi imetniki podrejenih obveznic postali prisilni lastniki bank. Ker za lastnike podrejenih obveznic to ni ugodna rešitev, ji nasprotujejo in predlagajo, naj izdajatelji (torej banke) imetnikom podrejenih obveznic namesto delnic ponudijo drug, bolj donosen, predvsem pa varen finančni instrument.

»Zavedamo se težkih razmer v domačih bankah in smo skladno s priporočili komisije pripravljeni prevzeti del bremena sanacije bank, vendar le pod pogojem, da bomo še naprej lastniki stabilnega finančnega instrumenta. Naš predlog je, da se podrejene obveznice konvertirajo v navadne obveznice z rokom dospetja in z zajamčenim donosom, nižjim od donosa, kot nam ga danes prinašajo podrejene obveznice,« med drugim pravi Rajko Stankovič.

Odgovor Banke Slovenije pričakujejo kmalu

Medij: Delo Avtorji: Damjan Viršek in Vanja Tekavec Teme: Obveznice Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 07. 10. 2013 Stran: 3

Grenki ukrepi O tem, v kateri banki in kako bo izvedena pretvorba obveznic, bo odločala Banka Slovenije

Ljubljana – Imetniki podrejenih obveznic, ki so jih izdale banke, ko so v preteklih letih pridobivale vire za povečanje svoje kapitalske ustreznosti, po prvih odzivih seveda niso navdušeni nad možnostjo, da postanejo prisilni delničarji in v najslabšem primeru tvegajo izgubo celotne naložbe.

»Prva osebna zavarovalnica ima med svojimi naložbami do tri odstotke podrejenih obveznic domačih bank, ki so lahko predmet ukrepov centralne banke. Podrobnosti postopkov, po katerih namerava država voditi izničenje vrednosti podrejenih obveznic, še ne poznamo. Lahko pa povemo, da zaradi različne narave posameznih podrejenih vrednostnih papirjev, katerih lastnosti so določene v prospektih, takšna razlastitev lastnikov ni možna. Če se bo to zgodilo, bomo s tožbo dosegli povrnitev vrednosti v skladu s prospekti. Kot kažejo tuji zgledi, so se podobni posegi že izkazali za nezakonite, in vlagatelji te tožbe tudi dobivajo,« so bili v svojem odgovoru ostri v Prvi osebni zavarovalnici.

Zakonska pravila, ki so v pripravi, bodo predvidela, da se bo najprej sorazmerno z izgubami in do svoje zmogljivosti zmanjšal navadni lastniški temeljni kapital, podrejeni dolg in hibridni instrumenti pa se bodo odpisali ali pretvorili v obsegu, da se doseže kapitalska ustreznost banke, in do zmogljivosti posamezne obveznosti. Upnike istega reda bodo obravnavali enakovredno, noben pa ne bo utrpel večjih izgub, kot bi jih, če bi šla banka v stečaj, so pojasnili na ministrstvu za finance.

»Odločitev, katere kvalificirane obveznosti prenehajo oziroma se konvertirajo v navadne delnice, bo sprejela Banka Slovenije. Pri tem bo lahko odločila, da delno ali v celoti prenehajo kvalificirane obveznosti poznejšega reda samo, če je odločila, da v celoti prenehajo ali se konvertirajo kvalificirane obveznosti predhodnega reda,« so še povedali.

Primer NLB26