Aktualno
Zvon 1 in Zvon 2 - Mariborska nadškofija: Predlog sanacije je zgolj delovno gradivo
V mariborski nadškofiji poudarjajo, da je bil predlog banke Rotschild zaupen in ni bil končni dokument.
Iz Maribora tako sporočajo, da je bil predlog finančnega prestrukturiranja družb, povezanih z mariborsko nadškofijo, bankam upnicam zaupne narave. "Žal se nekdo tega ni držal in je nekaj informacij prišlo v medije. Poudarjamo, da to gradivo ni dokončen dokument, temveč je delovne narave," so pojasnili.
Maribor, 28.02.2011
Končni dokument v nekaj dneh
Ob tem so dodali, da bodo banke upnice v nekaj dneh prejele dokončno gradivo. V petek so bile namreč "povabljene k nadaljnjemu aktivnemu sodelovanju, s tem da posredujejo svoje pripombe, pomisleke, predloge in izboljšave, da bi se tako našla najboljša rešitev v dani situaciji za vse v to zgodbo vplete strani".V Društvu MDS zahtevajo odškodninska odgovornost vseh vpletenih, skladno z določili ZGD-1C in ne samo njihovo laično odgovornost.
Ali bo dokapitalizacija tudi novi element v sanaciji Zvona 1 in Zvona 2?
"Iskanje rešitve bi bilo lažje z možnostjo dokapitalizacije, ki pa je zaradi vsesplošne ekonomske situacije otežena, vendar poskušamo vložiti vse napore za dosego tega cilja," končujejo v nadškofiji.
Za ogled prispevka Ane Bučar - TV SLO - Dnevnik 2 - 28.02.2011 ob 19.00 uri pritisni TUKAJ
ali pa na sliko.
Boško Šrot in Anton Turnšek z ostalimi nadzorniki (v času vladavine Boška Šrota) naj povrne povzročeno materialno škodo Skupini Pivovarna Laško
V zadnjih dneh so zaokrožile številne informacije v zvezi z velikimi finančnimi težavami Skupine Pivovarne Laško, ki so posledica neuspešnega managerskega prevzema Boška Šrota in njegove ekipe. Zato je Rajko Stanković, predsednik Društva MDS, ki je delničar družbe, naslovil na Upravo Pivovarne Laško javno vprašanje, kdaj bodo proti odgovornim skladno s sklepom skupščine z dne 16. julija 2010 sprožili ustrezne odškodninske tožbe. Do izteka roka je vsega 19 dni.
Ljubljana, 28. december 2010
Odškodninska odgovornost poslovodstva in Boška Šrota
Skupščina je na 16. redni skupščini pod sklepom 3.2. naložila Upravi, da mora najkasneje v 6 mesecih sprožiti ustrezne odškodninske postopke na osnovi ugotovitev posebne revizije z dne 27. 02. 2010. Do izteka tega roka je vsega 19 dni in delničarji o aktivnostih še nismo bili obveščeni.
Morebitna nevednost nadzornikov ne odreši njihove krivde zaradi slabega nadzora družbe - skladno z zakonom odgovarjajo z vsem svojim premoženjem
Pri tem se Društvo MDS ne more znebiti občutka, da je za večino slabih poslovnih odločitev vedel tudi Anton Turnšek, dolgoletni predsednik Uprave ter kasneje nadzornik, kakor tudi tedanji člani nadzornega sveta, tako iz vrst zaposlenih kot lastnikov. Zato Društvo MDS apelira na Upravo, da prouči tudi pravne podlage za začetek postopka ugotavljanja morebitne odškodninske odgovornosti nadzornikov, zlasti v luči vseh spoznanj, ki so prišla na dan po julijski skupščini.
Prevzemniki lagali v prospektu - sledijo odškodninske tožbe
Skupščina Društva MDS in novoletno druženje
V četrtek, 2. decembra 2010 je potekala 2. redna skupščina Društva MDS, ki se je med drugim seznanila s poročilom o delu Društva MDS v preteklem letu ter poslovnim poročilom Društva MDS za leto 2010 do vključno 30. 11. 2010. Poročilo o delu in poslovno poročilo Društva MDS je pred tem na svoji redni seji sprejel Nadzorni odbor Društva MDS. Skupščina je hkrati sprejela tudi načrt dela in finančni načrt za leto 2011.
Ljubljana, 3. december 2010
Po zaključeni skupščini je sledilo druženje članov Društva MDS s poslovnimi partnerji, prijatelji, podporniki in znanci v preddverju City Hotela.
Ob prijetnem druženju smo izmenjali številne poglede na opravljeno delo v minulem letu, ter mnenja o prihajajočem dogajanju na gospodarskem »parketu« delniških družb. 
Izrečena je bila tudi kakšna konstruktivna kritika, a na koncu smo si vendarle bili edini, da le s komuniciranjem, druženjem in izmenjavo različnih pogledov, lahko dosežemo zastavljene cilje.
Za prijetno glasbeno vzdušje je poskrbel Tokero band (na sliki levo), za potešitev žeje in lakote pa odlično osebje City Hotela v Ljubljani.
NLB bo dokapitalizirana, bivša Uprava in NS "še nista na varnem" glede morebitne odškodninske odgovornosti
Trije pooblaščenci Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (Društva MDS) so na skupščini NLB, d.d. zastopali 56.078 oz. preko 70 delničarjev (0,75 % glasovalnih pravic). Na skupščini smo dobili zahtevane odgovore na odprta vprašanja, ki jih je Društvo MDS pisno naslovilo na Upravo in NS že 29. oktobra 2010.
Ljubljana, 26. november 2010
DRUŠTVO MDS DOBILO ODGOVORE UPRAVE IN NADZORNEGA SVETA
Predsednik Uprave Božo Jašovič, je uvodoma povedal, da je slabo posojilo v NLB, d.d., tisto, kjer posojilojemalec zamujajo z odplačilom za več kot 90 dni.
Uprava je v odgovorih na vprašanja Društva MDS potrdila naslednja nesporna dejstva:
SLABA POSOJILA
Slabih posojil je bilo:
- na dan 31.12.2009 za 500 milijonov evrov,
- konec septembra 2010 pa že za 848 milijona evrov ali 7,69 % (odstotka) vseh posojil.
Vsa slaba posojila so po besedah predsednika Uprave pokrita z rezervacijami.
ODPISI
Odpisi posojil v preteklem obdobju so bili:
- leta 2007 za 10,7 milijona evrov,
- leta 2008 za 9,8 milijona evrov,
- leta 2009 za 15,3 milijona evrov,
- do konca oktobra 2010 pa za 8,7 milijona evrov.
ODŠKODNINSKE TOŽBE PROTI PREJŠNJI UPRAVI IN NS NISO IZKLJUČENE
Predsednik NS dr. Marko Simoneti je razložil sistem upravljanja s tveganji in nadzor s strani NS po 4 različnih kanalih. Posebej je poudaril, da pri vsakokratnem odpisu posojil od Uprave zahtevajo odgovore tudi o morebitni individualni odgovornosti posameznikov iz banke za takšne odpise ter ustrezne postopke.
Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da naj bi bilo veliko "izsiljenih" dovoljenj za povečano izpostavljenost banke nasproti posameznih komitentov, a natančno od koga, ni opredelil.
Predsednik NS se je strinjal, da bodo še naprej poglobljeno analizirali vsa slaba posojila. V primeru ugotovitev oškodovanja družbe bodo od Uprave zahtevali vložitev odškodninskih tožb proti odgovornim, vendar za to potrebujejo več časa. Ob tem se je slikovito izrazil in izjavil: "Trenutek resnice bo še kar nekaj časa prihajal.«
Elektro Celje - "z izgubo" in vložene izpodbojne tožbe - Elektro Maribor z dobičkom
Na današnji skupščini Elektro Celje, d.d., smo pooblaščenci Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši in Zavoda za zastopanje in izobraževanje malih delničarjev Maribor zastopali 4,01 % kapitalav in napovedali izpodbojne tožbe zaradi napačnih izkazov v bilancah, na skupščini Elektra Maribor pa smo zastopali 2,80 % prisotnega na skupščini.
Celje in Maribor, 25. Avgusta 2010 on 10.00 in 13.00 uri
MALI DELNIČARJI ZAHTEVALI POJASNILA POSLOVNIH POROČIL
Po predstavitvi poslovnega poročila za leto 2009 je predsednik Društva MDS Rajko Stanković zahteval odgovore na naslednja odprta vprašanja oz. dileme:
ELEKTRO CELJE
- - Elektro Celje bo iz naslova poračuna preveč plačane omrežnine v letih 2004 do 2009 dobilo 4.328.261 EUR, (ni izkazano v bilanci 2009), ta denar naj bi prejeli v letih 2011 in 2012.
- - Elektro Celje vrača in bo skupno vrnil odjemalcem zaradi neupravičenega dviga cene električne energij 2.261.555 EUR z DDV.
- - Rezervacije za kazen UVK iz leta 2009 znašajo, kar 1.901.570 EUR, ker je izrečena kazan po novi strožji zakonodaji.
ELEKTRO MARIBOR
- - Elektro Maribor bo iz naslova poračuna preveč plačane omrežnine v letih 2004 do 2009 dobilo kar 6.082.158,85 EUR, kar ni izkazano v bilanci 2009, a naj bi ta denar prejelo šele v letih 2011 in 2012.
- - Elektro Maribor bo vrnil odjemalcem zaradi neupravičenega dviga cene električne energij 3.420.000,00 EUR z DDV.
- - Rezervacije za kazen UVK iz leta 2009 znašajo, kar 2.561.854 EUR, ker je izrečena kazan po novi strožji zakonodaji.
BILANČNA IZGUBA V ELEKTRO CELJE, KI TO NI, DOBIČEK V ELEKTRO MARIBOR VIŠJI
Tako je Elektro Celje samo v letu 2009 plačal 4.066.851 EUR preveč za omrežnino, na drugi strani pa izkazuje izgubo v višini 1.682.361,95 EUR. Hkrati pa bo za vračilo preveč plačane električne energije namenil 2.262.554,94 EUR z DDV. Če torej seštejemo vse te postavke ELEKTRO CELJE ni poslovalo z izgubo, ampak z dobičkom v višini 121.934,00 EUR. Po enakem kriteriju, bi bil dobiček v Elektro Maribor letos višji in sicer 5 mio EUR.
Za ogled prispevka o dogajanju na skupščini Elektro Celje iz oddaje 24 ur ob 19.00 uri (POP TV z dne 25.8.2010) kliknite na sliko ali TUKAJ.
"Malih delničarjev se vsi skušajo znebiti po čim ugodnejši ceni" - intervju Rajka Stankovića - predsednika Društva MDS za MMC RTV SLO
Zakonodaja, ki ureja položaj malih delničarjev, je kar dobra, težava pa je v korporativni kulturi, saj je nadzornik iz vrst malih delničarjev skoraj izjema, je za MMC dejal Rajko Stanković.
Ljubljana, 16.08.2010
S predsednikom Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši smo se pogovarjali o tem, zakaj imajo mali delničarji, ki v slovenskih podjetjih nimajo ravno zanemarljivega deleža, pri odločanju tako majhno vlogo, kako se je mogoče boriti proti iztisom iz podjetij in kako se medsebojno organizirajo.
Kako bi na splošno ocenili stanje, v kakršnem so trenutno mali delničarji različnih delniških družb?
Kako bi na splošno ocenili stanje, v kakršnem so trenutno mali delničarji različnih delniških družb?
Na prvo žogo bi rekli, da so povečini "moteč element", saj se jih vsi poskušajo znebiti, in to po čim ugodnejši ceni (seveda za lastnike).
Kakšne so njihove možnosti, da vplivajo na poslovne odločitve, glede na to, da je njihov lastniški delež v slovenskih podjetjih razmeroma velik?
Dokler se mali delničarji ne organizirajo, lahko peščica lastnikov odloča v imenu večine. Prikažimo to na primeru zelo uspešnega paradnega konja Krke. Tam je približno 82.000 malih delničarjev, ki imajo skupaj v lasti 44-odstotni delež Krke, kar ni nekaj, kar bi lahko zanemarili, ampak je zelo pomembno, da bi bila tudi ta skupina upoštevana pri uveljavljenih postopkih poslovanja oziroma nadzora poslovanja tako velike družbe. Društvo MDS se je organiziralo in letos zastopalo kar 9,91 odstotka kapitala, prisotnega na skupščini (lani smo se prvič organizirali in imeli 3,05 odstotka, letos torej trikrat več), a kaj ko sta paradržavna SOD in KAD s 25-odstotnim deležem imela skoraj 88 odstotkov glasovalnih pravic. Tako smo mali delničarji dobili le predstavnika v šestčlanskem nadzornem svetu, preostalo pa so zasedli kandidati SOD-a in KAD-a.Kdo je kriv za to, da imajo mali delničarji tako majhno vlogo pri odločitvah - pomanjkljiva zakonodaja ali prej njeno neupoštevanje?
Ne, zakonodaja je kar dobra in se dopolnjuje, a problem je povezan s korporativno kulturo, kjer je nadzornik iz vrst malih delničarjev prej izjema kot pravilo, saj želijo posamezni lobiji, socialne mreže imeti vse pod nadzorom. Da je res tako, kažejo tudi zadnji primeri, ko smo mali delničarji zahtevali ugotavljanje odškodninske odgovornosti Toneta Turnška in Janka Kosmine, saj nista opravila vloge nadzornika, pa so to preprečili že prej omenjeni lobiji, rekoč, da niso vedeli vsega, kar po našem mnenju ni res.
Dokler ne bo kaznovan prvi nadzornik oziroma predsednik uprave in bo to moral plačati ali pa celo odsedeti, bo raven nadzora in vodenja taka, kot je. Ko pa se bo nekdo "usedel in plačal iz osebnega premoženja", bo kar naenkrat primanjkovalo nadzornikov.
Šrot brez razrešnice, Tone Turnšek in tovarišija "nedolžni?!"
Na današnji skupščini Pivovarne Laško delničarji niso z zadostno večino podprli predloga, da se družba preoblikuje v pogodbeni koncern. Na skupščini so se tudi odločili, da Bošku Šrotu ne podelijo razrešnice. Hkrati so podelili razrešnico vsem nadzornikom v letu 2009, tako tistim, ki so bili novo imenovani, kot tistim, ki so prepozno ukrepali zoper Boška Šrota.
Laško, 16. julija 2010
Skupščina se je pričela z rahlo zamudo
Da se bo skupščina začela z zamudo se je vedelo že prej. Mag. Kristjan Verbič iz VZMD ni želel priti na pregled morebitnih podvojenih pooblastil, kljub prošnjam in pozivom tehničnega izvajalca, kakor tudi predstavnika družbe, ki je bil odgovoren za skupščino.Kupovanje medijske pozornosti
Žal se ne moremo znebiti občutka, da nekooperativnost s tehničnimi izvajalci postaja stalnica delovanja VZMD že od lanskoletne skupščine Luke Koper, ko se je le-ta pričela z dvo in pol urno zamudo. Ravno zaradi prej opisanih dejanj, ko VZMD navkljub tako hvaljenemu in »bogato preplačanem integralnemu informacijskemu sistemu« ni želel predati rezultatov obdelave lastnega zbiranja pooblastil tudi v elektronski obliki, ter ni želel pravočasno pregledati tudi morebiti podvojenih pooblastil, morda le kupuje medijsko pozornost. Če so mediji v Luki Koper še nasedli tej zgodbi, na srečo, v Laškem več niso !
Na skupščini so vsi prejeli razrešnico, razen Boška Šrota
Čeprav smo v Društvu MDS predlagali, da se o podelitvi razrešnice NS glasuje poimensko in posamično, saj smo mnenja, da si Tone Turnšek in tedanji nadzorniki do 24.07.2009 ne zaslužijo razrešnice, žal nismo bili uslišani. Nedopustno je, da so za svoje nedelo »pohvaljeni« tisti, ki so soodgovorni opustitve dolžnega nadzora nad delom Uprave, ki je privedla do 450 mio EUR finančne luknje. Tako bo odškodninske tožbe zaenkrat deležen le Boško Šrot. Zaradi tega je Društvo MDS na te sprejete sklepe najavilo izpodbojne tožbe.
Društvo MDS in Zavod MD ne bosta več tolerirala sistematičnega širjenja laži s strani VZMD in njenega predsednika
Ravno pri tej točki dnevnega reda so se natolcevanja in sistematično širjenje laži mag. Kristjana Verbiča o domnevno visokih zneskih donacij in podkupljivosti Društva MDS, razblinila kot milni mehurček. Predsednik Društva MDS Rajko Stanković je še enkrat javno povedal, da je Društvo MDS prejelo le 1.000 EUR donacije od Skupine Pivovarne Laško in da se o nadzornikih ni dogovarjalo z Upravo Pivovarne Laško.
Mali delničarji (kar 50 od 56 prisotnih) Premogovnika Velenje napovedali izpodbojne tožbe
Na današnji skupščini Premogovnika Velenje sta pooblaščenca Društva MDS, predsednik Rajko Stanković in Mojca Cvetko, pravna zastopnica Društva MDS, zastopala 45 malih delničarjev (to je 8 % vseh malih delničarjev po številu) v okviru omejenega lastnega zbiranja pooblastil.
Velenje, 9 julij 2010
Pooblaščenca Društva MDS sta podprla, da se najprej glasuje o osnovnem predlogu odvetnika Vladimirja Bilića, ki ga je podal v imenu 5 malih delničarjev, ki imajo v lasti skoraj 9,60 % družbe.
PREDMET REVIZIJE PO OSNOVNEM PREDLOGU
Mali delničarji - sklicatelji skupščine so želeli, da bi posebni revizor preveril: ustreznost cene, po kateri je Premogovnik Velenje prodajal premog povezani družbi Termoelektrarna Šoštanj (v nadaljevanju: TEŠ), preveri gibanje cen električne energije v tem času, ter drugih kazalcev poslovanja TEŠ, morebitna razhajanja med gibanjem cen električne energije, ki jo je prodajal TEŠ in cen premoga, ki ga je prodajal Premogovnik Velenje. (avtor foto: Bojan Puhek vir: siol.net)PROTI NASPROTNEMU PREDLOGU HSE (53 delničarjev od 56)
Kljub pozivu tako Rajka Stankovića (MDS), kot tudi odvetnika Vladimirja Bilića, zastopnika večinskega delničarja HSE nista želela, da se najprej glasuje o prvotnem predlogu - čeprav je zaradi tega predloga petih delničarjev (9,6 % kapitala) bila današnja skupščina sploh sklicana.
Društvo MDS se je sestalo z večjimi lastniki Istrabenza
24. junij 2010
Predstavniki Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (v nadaljevanju: Društvo MDS) so se v preteklem tednu sestali s predstavniki največjih lastnikov družbe Istrabenz, d.d. Tema pogovorov je bila zadnja skupščina družbe Istrabenz in zavrnitev sklepa za uvedbo pregleda poslovanja za preteklih pet let.
Sestanek z vodstvom Petrola
Predstavniki Društva MDS so se v preteklem tednu najprej srečali z vodstvom Petrola d.d., s katerim so izmenjali poglede in stališča glede sklepov, sprejetih na zadnji skupščini Istrabenza. Predsednik uprave družbe Petrol jim je zagotovil, da bodo ponovno pregledali revizorsko poročilo v delu, ki obravnava nakup delnic Petrola s strani družbe Istrabenz.
Kot so predstavniki Društva MDS sporočili, revizorsko poročilo je jasno pokazalo nakupovanje delnic Petrola s strani Istrabenza po ceni, višji od borzne (tržne). Poročilo je tudi pokazalo, da Istrabenz pred začetkom kupovanja delnic ni opravil načrta financiranja prevzema družbe Petrol, ter da je očitno šlo za brezglavo kupovanje delnic Petrola, kar je na skupščini potrdila tudi navzoča revizorka.
Posledično, v Društvu MDS od največjega lastnika družbe Istrabenz d.d. pričakujejo pomoč pri ponovnem sklicu skupščine te družbe. Na ponovni skupščini bi sprejeli sklepe o vložitvi morebitnih odškodninskih tožb zoper nekdanje poslovodstvo, ter zoper vse člane organe nadzora.
Sestanek predstavniki z NLB, d.d. glede Istrabenza
Predstavniki Društva MDS so se nato na enako temo srečali tudi s pooblaščencem vodstva NLB, d.d.. Predstavnik NLB jim je zagotovil, da se strinja s ponovnim sklicem skupščine pod pogojem, da za to obstajajo tehtni razlogi. Ob tem je izrazil upanje, da bo že pred tem zagotovljeno čimširše soglasje lastnikov za izglasovanje morebitnih sklepov.
V tem smislu so se v Društvu MDS odločili, da počakajo predstavnike družbe Petrol, ki bodo ponovno preučili sedanje izsledke revizij in morebiti pridobili nova pravna mnenja o upravičenosti vložitve odškodninskih tožb. Društvo MDS, Petrol in NLB se bodo ponovno sestali najkasneje konec avgusta 2010.
Nerazumljivo ravnanje predstavnikov države na skupščini Aerodroma Ljubljana
Predstavnika Društva MDS - vodja OMD Aerodroma Peter Maren in pravna zastopnica Društva MDS Mojca Cvetko sta se udeležila današnje skupščine Aerodroma. Bila sta presenečena nad nasprotnim predlogom države, kot neposredne in posredne večinske lastnice Aerodroma Ljubljana, da namesto 0,43 evra bruto dividende na delnico lastnikom nameni 0,63 evra dividende, saj je s tem ogrožen razvoj družbe.
Ljubljana, 23 junija 2010
Tej odločitvi so nasprotovali številni mali delničarji, ki so menili, da gre za nepotrebno izčrpavanje družbe. Predlog razdelitve dobička v višini 1,83 milijona evrov od dobrih 3 milijonov evrov lanskega bilančnega dobička bi bil več kot primeren. Na predlog države pa so razdelili 2,59 milijona evrov dividend. Pri tem ne gre zanemariti težkega položaja Adrie Airways, katerega ena izmed upnic je prav Aerodrom Ljubljana, hkrati pa bo tako visoko izplačilo upočasnilo nadaljnji razvoj družbe in načrtovane investicije.
Na skupščini je bilo dano zagotovilo, da bo družba Aerodrom Ljubljana pristopil h kapitalski povezavi z Adrio Airways in vstrajala toliko časa, dokler bo ta investicija ekonomsko upravičena. Seveda pa je to pogojeno tudi z morebitno spremembo v upravnem odboru te družbe in morda tudi dodatnim članom ali pa zamenjavo na ravni izvršnih direktorjev, saj Aerodrom Ljubljana želi z potencialno investicijo aktivno upravljati.
