Aktualno

V Društvu MDS smo proučili odločitev Ustavnega sodišča RS številka Su-I-2/21-24 z dne 01.04.2021 in imamo mešano občutke: veseli smo, da so v presojo sprejeli skoraj vse člene ZPSVIKOB, ki so bili s strani pobudnikov prepoznani za protiustavne (z izjemo 25. člena zakona), razočarani pa smo, da so to storili šele sedaj, skoraj 8 let po prvih izbrisih v letu 2013.

Ljubljana, 12 . april 2021

Tako razlaščenci (delničarji in razlaščeni imetniki obveznic) še vedno nimajo učinkovitega pravnega sredstva, kar Ustavno sodišče RS celo prizna, ko v 8. točki zapiše:

»Vendar so okoliščine tega primera izjemne. Pobudniki so namreč v položaju, ko že dlje časa ne morejo učinkovito uveljaviti sodnega varstva zoper oblastno odločitev o prenehanju njihovih kvalificiranih upravičenj. Pobudniki, in drugi v podobnem položaju, namreč zaradi izbrisa svojih vrednostnih papirjev odškodninsko tožijo Banko Slovenije, vendar ne morejo priti do vsebinske odločitve o zahtevku iz razlogov, za katere niso odgovorni.«

Iz te obrazložitve Ustavnega sodišča (US) izhaja, da je prepoznalo pomen ustavnopravnih stališč, ki so jih pobudniki navedli v pobudi za oceno ustavnosti določb ZPSVIKOB in je pobudnikom priznalo pravni interes. US je v sklepu poudarilo, da je razlog za sprejem pobude v obravnavo, ne glede na to, da po oceni US ureditev ne učinkuje neposredno, dejstvo, da so bivši imetniki kvalificiranih obveznosti bank že dlje časa v pravno negotovem položaju in da gre za problem, ki zadeva večje število naslovnikov in je s tem v širšem javnem interesu. Naj spomnimo, da je bilo z izrekom izrednih ukrepov BS neposredno prizadetih 100.000 bivših imetnikov kvalificiranih obveznosti, posredno pa celo pol milijona državljanov Republike Slovenije (vlagateljev v pokojninskih družbah, zavarovalnicah).

A pri tem se tudi ne moremo znebiti občutka, da Ustavno sodišče na nek način dela s “figo v žepu”, saj se okoliščine v času od sprejema popravljenega zakona, pa do ponovnega zadržanja izvajanja na zahtevo Banke Slovenije niso tako drastično spremenile, da ne bi že takoj po vložitvi zahtev vsebinsko presojalo o ustavnosti prvega in tretjega odstavka 3. člena, 4., 5., 6., 7. in 9. člena, prvega odstavka 26. člena, 28. člena, prvega in tretjega odstavka 29. člena, 30. in 31. člena, prvega in tretjega odstavka 32. člena, 35., 36., 39., 41., 42. in 45. člena Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank.  

Ne razumemo, zakaj se ni že dosedaj odpravilo vseh zakonskih ovir, ki šibkejši stranki (torej razlaščencem in njihovim pravnim zastopnikom) v postopku:

• nemudoma omogoči neoviran vpogled v celotno dokumentacijo, ki je bila podlaga za razlastitev,
• ne dovoljuje soočanja dejstev ali je bil kapital v poslovni banki pozitiven, kot so to trdile poslovne banke ali negative, kot je to zatrdila Banka Slovenija in to na iste presečne datume, kar bi se lahko izkazalo le ob soočenju na sodišču, ki pa so ga snovalci zakona preprečili verjetno z namenom, da nebi nedvoumno ugotovili kdo v tem primeru zavaja,
• zakaj niso že odpravili v zakonu opredeljeno prepovedano obrestovanje odškodnin in morebitna odškodnina je vsako leto v osnovi manjša za inflacijo v teh letih, na drugi strani pa so mnogi, ki so bili izbrisani morali za svoje obveznosti iz tega naslova plačali glavnico plus obresti, pa razumi tako enakost pred zakonom, če jo moreš.
• ne odločajo o stvareh, ki niso povezana s predhodnim vprašanjem, ki so ga na zahtevo BS poslali na sodišču EU.

V Društvu MDS še vedno ne razumemo, zakaj so v zakonu Republiko Slovenijo določili za stranskega intervienenta na strani Banke Slovenije, ki je to neustavnost s svojimi ukrepi povzročila, morebitno ugotovljeno škodo pa želi Banka Slovenije v plačevanje prenesti na Republiko Slovenijo.

Za ogled TV prispevka novinarke Vesne Zadravec iz oddaje TV Dnevnik TV SLO1 ob 19.00 uri, dne 11.03.2021 pritisnite TUKAJ ali na sliko.

ELEN BATISTA ŠTADER (voditeljica) Pred naše kamere je stopil novi predsednik uprave Telekoma Cvetko Sršen. Dolgoletni menedžer na Pošti Slovenije začenja mandat v času, ko se Telekom spoprijema z velikimi težavami, družbi namreč vztrajno padajo prihodki, podjetje pa, če želi ostati konkurenčno, čakajo visoke investicije. Pri delu mu bosta pomagala Mitja Štular in Tomaž Jontes, do konca meseca pa bo v upravo imenovan še finančnik. Ali bo to poslanec Marko Pogačnik Sršen ne razkriva.

VESNA ZADRAVEC (novinarka) Cvetko Sršen prihaja na Telekomu v času, ko se ta spopada s kontinuiranim upadom prihodkov. Prva naloga novega vodstva zato bo.

CVETKO SRŠEN (novi predsednik uprave Telekoma) Da ta upad prihodkov, to krivuljo najprej zaustavimo in jo potem obrnemo navzgor. Core biznis, če temu rečemo pravzaprav ne ponuja več veliko manevrskega in pa prodajnega prostora, vendar pa s strokovnjaki, ki v družbi so, imajo znanje, bo potrebno sproducirati nove storitve.

VESNA ZADRAVEC (novinarka) Na tehničnem področju mu bo pomagal Mitja Štular, na prodaji Tomaž Jontes. Ali bo novi finančnik poslanec SDS-a Marko Pogačnik Sršen ne razkriva.

CVETKO SRŠEN (novi predsednik uprave Telekoma) Ta trenutek nič ne skrivamo, bi pa bilo nekorektno, da bi govoril o imenih.

Za ogled TV prispevka novinarke Vesne Zadravec iz oddaje TV Dnevnik TV Slo1 ob 19.00 ure dne 26.02.2021 pritisnite TUKAJ ali na sliko.

V letu pred parlamentarnimi volitvami bo, kot kaže zelo pestro v državnih podjetjih. Po naših informacijah bodo kmalu kadrovske menjave v Pošti Slovenije in Telekomu. Spremembe se obetajo tudi drugih družbah. Iztekajo se namreč mandati nadzornikov v Luki Koper in nekaterih zavarovalnicah. Vesna Zadravec.

VESNA ZADRAVEC (novinarka) Že prihodnji teden bo, po naših informacijah, Slovenski državni holding sklical skupščino Pošte Slovenije in zamenjal nadzorni svet družbe. Odpoklicu nadzornikov bo sledila menjava uprave. Za zdaj je načrt razrešitev dolgoletnega predsednika uprave Pošte Slovenije Borisa Novaka, če ne bo odstopil sam, saj izpolnjuje pogoje za upokojitev. Za njegovega naslednika se omenja Cvetka Sršena, direktorja poslovne enote Pošte Slovenije v Celju.

Menjavam na pošti bodo sledile kadrovske rošade na državnem Telekomu, ki je tarča vsakokratne vlade. Po imenovanju štirih predstavnikov nadzornega sveta januarja letos, naj bi bil teren vendarle pripravljen za menjavo uprave pod vodstvom Tomaža Seljaka. Za vrh Telekoma se omenjajo Marko Tišma, neizvršni direktor DUTB-ja, sicer blizu stranki SMC, Marko Pogačnik poslanec SDS-a, ter Tomaž Jontes, ki naj bi imel podporo Nove Slovenije. Telekom je pred velikimi izzivi, med njimi nakup frekvenčnih pasov za uvedbo 5G tehnologije. Namesto tega so v ospredju zopet kadrovske menjave.

RAJKO STANKOVIĆ (Društvo Mali delničarji Slovenije) Ob 653 milijonih, ki jih planira letos prihodkov, nekaj čez 210 milijonov EBITDE, 30 milijonov čistega dobička, planira investicije kar v višini 203 milijone, kar je po našem zelo optimistično, tako da, če že razmišljajo, je potrebno razmišljati o članih uprave v Telekomu, ki bodo, bom rekel, pospešili posel.

Gre za absolutno nepotrebni zastoj v postopku, ker je Ustavno sodišče uspelo najti več »evropsko spornih« vprašanj, kot jih je bilo izpostavljenih kadar koli tekom priprav in (kratke) uporabe ZPSVIKOB.

Ljubljana, 30.01.2021

Ob takem pristopu, kjer naj bi bilo »evropsko sporno« praktično vse, se javno sprašujemo, ali ni najbolj »evropsko sporno«, da nosilci javnih pooblastil izvedejo razlastitev brez plačila sleherne, kaj šele ustrezne odškodnine.

Pa naj Ustavno sodišče namesto okolišenja kar neposredno zastavi vprašanje, ali je z evropskim pravom sploh skladen 26. člen Ustave RS, ki določa: »Vsakdo ima pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja.«

Kajti stanje, da toliko razlaščenih vlagateljev v slovenske banke ostaja po 7 letih na začetku poti, je zanesljivo v nasprotju s 26. členom Ustave RS, in če takšno stanje izhaja iz zahtev evropskega prava, potem naj pač Republika Slovenija neha s sprenevedanjem in črta 26. člen Ustave RS.

Ali 7 let neustavnosti in kršenja učinkovitega pravnega varstva pravic ½ mio državljanov Republike Slovenije za Ustavno sodišče Republike Slovenije ni dovolj?

V Društvu MDS, kjer zaradi toliko izgubljenih let javno vseskozi pozivamo, da je skrajni čas za REŠITEV, ki ne bo terjala še 5 ali 10 let pravdanj, ob tej priložnosti poudarjamo, da ravno to naše zavzemanje za rešitev BREZ PRAVDANJA najbolj temelji na EVROPSKEM pravu.

Ustavno sodišče je povsem podleglo pristopu Banke Slovenije, ki išče KOFLIKT z evropskim pravom, ne pa REŠITVE po evropskem pravu. V KONFLIKTU z evropskim pravom namreč vidijo REŠITEV za posameznike, ki so si z izbrisi umazali roke. Če bi res iskali REŠITEV po evropskem pravu, bi že – enako kot v Društvu MDS – davno vedeli, da je ta rešitev naslednja:

Zakon o reševanju in prisilnem prenehanju bank (ZRPPB), ki je v slovenski pravni red že davnega leta 2016 prenesel enotni evropski pravni okvir reševanja bank, jasno razlikuje med predhodnim vrednotenjem (66. člen) ter poznejšim vrednotenjem, ki je ločeno od predhodnega vrednotenja (130. člen). Dejstvo torej, da je bilo treba neko vrednotenje opraviti v časovni stiski, ko se je reševalo stabilnost finančnega sistema, torej v evropskem pravnem okviru nikakor ne preprečuje poznejšega ponovnega ovrednotenja.

Edino vprašanje, ki bi zares moralo biti postavljeno, bi se torej glasilo:

»Ali je v skladu z evropskim pravom, če se opravi naknadna neodvisna strokovna ocena glede tega, ali so bili pri uporabi instrumentov za reševanje delničarji in upniki subjekta reševanja obravnavani slabše, kot bi bili, če bi bil zoper subjekt reševanja začet običajen insolvenčni postopek, ter se delničarje in upnike poplača glede na ugotovitve te strokovne ocene?«

Ampak tako vprašanje bi bilo očitno preveč usmerjeno k iskanju rešitve za vse tiste, ki si želijo konflikta in ne rešitve, saj v konfliktu vidijo svojo lastno osebno rešitev.

Žal je med njimi očitno tudi Ustavno sodišče, ki si je z izbrisom ravno tako "pilatovsko umiva roke", ko ni (pravočasno) zadržalo izvajanja sporne novele ZBan-1L, ko je še bilo mogoče vplivati na ustavnost in zakonitost postopka sanacije bank.

Na 32. skupščini delničarjev družbe Telekom Slovenije, d.d., ki je bila sklicana na zahtevo SDH je bilo prisotno 77,74 % osnovnega kapitala, Rajko Stanković predsednik Društva MDS pa je na skupščini zastopal delničarje, ki so skupaj lastniki 64.635 delnic oz. 1,29 % prisotnega kapitala. Skupščina je potekala v dvorani na gospodarskem razstavišču v Ljubljani zaradi zagotavljanja ustreznih pogojev za preprečevanje morebitnih okužb s COVID 19. Skupščina je sprejela spremembe statuta in čistopis statuta družbe. Skupščina je tudi odpoklicala enega člana nadzornega sveta Telekoma Slovenije in imenovala štiri (4) nove člane nadzornega sveta Telekoma Slovenije.

Ljubljana, 21.01.2020

SPREJETE SPREMEMBE STATUTA IN ČISTOPIS STATUTA

Skupščina je najprej odločala o spremembah statuta s katerimi se natančneje določajo pogoji za položaje v upravi ter uvaja »mandatarski sistem«, pri sestavljanju uprave. Natančneje je sedaj v statutu tudi določena sklepčnost nadzornega sveta. Po novem bo devetčlanski nadzorni svet sklepčen, če bo pri sklepanju navzočih vsaj šest članov, od tega štirje predstavniki delničarjev in dva predstavnika delavcev.

Ne glede na to bo lahko nadzorni svet odločal tudi brez predstavnikov delavcev, če ti ne bodo imenovani ali če bo nadzorni svet s posebnim sklepom ugotovil, da so bili predstavniki delavcev pravilno in pravočasno vabljeni na sejo, a se seje niso udeležili.

Prav tako, pa je v statutu zapisan možnost izvedbe virtualnih skupščin na daljavo ter pogoje za to.

Skupščina je po sprejemu sprememb statuta, sprejela tudi čistopisa statuta družbe Telekom Slovenije, d.d.

Čistopis statuta Telekoma Slovenije sprejetega dne 21.01.2021 si lahko ogledate TUKAJ.

ODPOKLIC  IN IMENOVANJE NOVIH ČLANOV NADZORNEGA SVETA

Na predlog SDH je bil Igor Rozman odpoklican z mesta člana nadzornega sveta. Nato pa so bili izvoljeni 4 novi člani nadzornega sveta in sicer:

• Iztok Černoša, ki trenutno opravlja funkcijo direktorja na državnem 2TDK. Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva in ima izkušnje z vodenjem investicijskih in infrastrukturnih projektov s področja gradbeništva ter projektov  s področja kohezijskih projektov.
• Aleksander Igličar, ki je predavatelj na Katedri za računovodstvo in revizijo na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in v preteklosti član več revizijskih komisij.
• Marko Kerin, ki je vodja službe za spremljanje in nadzor medsebojnega poslovanja družb skupine Slovenske železnice ter vodja projekta za vzpostavitev nabavnega kontrolinga Slovenskih železnic;
• Radovan Cerjak, ki je odvetnik iz Odvetniške pisarne Radovan Cerjak.

Sprejete sklepe na 32. skupščini Telekoma Slovenije, d.d, si lahko ogledate TUKAJ.

LETOS BO ŠE ENA SKUPŠČINA DELNIČARJEV DRUŽBE TELEKOM SLOVENIJE

Skupščina družbe Petrol, ki je potekala v Cankarjevem domu je imela tri vsebinske točke in sicer je odločala o morebitnem pooblastilu za preverbo potencialnega oškodovanja družbe v preteklosti preko posebnega pooblaščenca, ki naj bi s strokovnjaki gradbene stroke, ocenjevalci vrednosti naložb in podjetij in drugimi ekonomskimi strokovnjaki izračunal potencialno oškodovanje družbe Petrol, sprejemala spremembe statuta in izvolila nove nadzornike. Pet nadzornikov mandate nastopijo aprila 2021, en nadzornik pa nastopi mandat junija 2021.  

Ljubljana, 28.12.2020

BDO pregledal 30 največjih poslov v zadnjih 5 letih

Pri osmih poslih od pregledanih 30 je BDO ugotovila sume potencialnega oškodovanje družbe in zapisala, da naj bi prejšnja Uprava sprejemala določene odločitve brez soglasja nadzornega sveta, mimo pravilnikov in internih aktov, na osnovi pomanjkljivih informacij in brez potrebne skrbnosti. Večkrat naj bi bila zanemarjena ekonomska upravičenost naložb, niso bile narejene ocene donosnosti naložb, sinergij ter tveganj ali pa so bile naložbe popolnoma napačno vrednotene, kupnine, ki so bile plačane, pa naj nebi odražale dejanske vrednosti, izhaja iz revizije. »Vsi ti posli so povezani s precejšnjimi nepravilnostmi, ki po našem mnenju predstavljajo podlago za odškodninsko odgovornost članov uprave,« so zapisali revizorji družbe BDO.

Bivši predsednik uprave vse očitke zavrača

Bivši predsednik uprave Tomaž Berločnik je vse očitke zavrnil in dejal, da so bili člani njegove uprave v preteklem letu tarča neupravičenih medijskih in političnih pritiskov. »Samo poročilo revizorja vsebuje številne napake, tako vsebinske kot tiste, ki izhajajo iz površnosti,« je rekel. Vse poslovne odločitve so sprejemali v okviru zakonskih pooblastil in v dobro družbe ter jih dobro pretehtali, v vse je bil vključen tudi nadzorni svet, ki je podal soglasje in rekel, da gre za pavšalni očitek revizorjev BDO.

Skupščina sprejela nasprotni predlog SDH

Po razpravi je skupščina na nasprotni predlog SDH z 81 % potrdila sklep, da mora Uprava družbe Petrol v skladu s svojimi zakonskimi pristojnostmi izvesti vse nadaljnje aktivnosti glede na ugotovitve posebne revizije. To v praksi pomeni, da mora Uprava Petrola sama angažirati potrebne strokovnjake, ki bodo izračunali potencialno oškodovanje in bo nato Uprava do 30. aprila 2021 poročala delničarjem, ti pa se bodo šele nato odločili, kako bodo ukrepali in ali bodo odškodninsko tožili člane nekdanje uprave.

Sprejete so bile spremembe statuta

Skupščina je odločala in potrdila številne spremembe statuta s katerimi je med drugim odpravila morebitne nejasnosti pri razumevanju kdaj in zakaj uprava potrebuje soglasje nadzornega sveta. Določila je tudi načelo 4 oči in sedaj družbo zastopata najmanj dva člana uprave družbe pri vseh poslih.

Izvoljeni so bili tudi novi nadzorniki

Skupščina Petrola je tako v nadzorni svet izvolila poleg Mladena Kaliterne, člana uprave Perspektive, ki je edini, ki ostaja v nadzornem svetu Petrola iz sedanjega mandata. Poleg njega, pa je imenovala še pet novih članov nadzornega sveta in sicer: Aleksandra Zupančiča, vodja kabineta na MOP-u, Branka Bračka člana uprave Unior d.d., članico upravnega odbora DUTB Alenko Urnaut Ropoša, Maria Selecky iz slovaško-češke skupine J&T in direktorja družbe Kuehne & Nagel Boruta Vrviščarja.

Sodišče EU je presodilo, da so ključni dokazni dokumenti, na osnovi katerih je NPU ugotovil, da je Banka Slovenije naklepno neresnično prikazala negativen kapital NLB in s tem neupravičeno razlastila imetnike izbrisanih obveznic, arhivi ECB in zato ne smejo biti nikomur dostopni. Takšno sodbo obžalujemo, ampak to pomeni tudi, da je nemogoče, da bi razlaščenci pridobili/uporabili dokazno dokumentacijo o neutemeljenosti izbrisa, saj je niti naši organi pregona niso smeli dobiti/uporabiti, kljub pravnomočni sodni odredbi.

Ljubljana, 17.12.2020

Za ogled TV prispevka TV Dnevnika 1 ob 19.00 uri pritisnite TUKAJ ali na sliko.

To še dodatno dokazuje, da je aktualni zakon neučinkovito pravno sredstvo, saj razlaščencem nalaga dokazovanje.

Za ogled TV prispevka iz Odmevov TV SLO 1 ob 22.00 uri pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Zato Društvo MDS še naprej meni, da je edina pravična pot poravnava. Ta je zdaj z revizijo računskega sodišča tudi jasno upravičena, saj je RS ugotovilo, da BS ni uspela utemeljiti izbrisa.

Za poslušanje STUDIA ob 17 na Radio Slo pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Ljubljana, 17.12.2020

Računsko sodišče je v revizijskem poročilu podalo uradno mnenje, da je bila Banka Slovenije pri izreku izrednih ukrepov v bančni sanaciji 2013 in 2014 neuspešna, kot neustrezne pa je izrecno opredelilo tudi uporabljene metode vrednotenja nepremičnin »drive by« in »desk top«, saj niso skladne z MSOV, in še enkrat poudarilo, da bi morali biti pri vrednotenju upoštevani MSRP standardi.

V mnenju na strani 370 v 3. odstavku, Računsko sodišče zapiše, da Banka Slovenije izreka izrednih ukrepov v okviru bančne sanacije v letih 2013 in 2014 ni utemeljila na ustreznih podlagah in je bila pri tem NEUSPEŠNA.

Ljubljana, 10.12.2020

Izvajalci AQR so uporabili neprimerne metode za vrednotenje nepremičnin, Banka Slovenije pa ni  dobila vseh gradiv in izračunov od izvajalcev AQR, da bi kritično preverila primernost, zanesljivost in verodostojnost njihovih rezultatov 

Računsko sodišče ugotavlja, da zbiranje informacij za ocenjevanje nepremičnin po metodah »drive by« in »desk top« ni  omogočalo doseganja kriterijev skladno z Mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti (MSOV), ki bi zagotavljala verodostojno ocene vrednosti nepremičnin, primerljive z oceno, ki se jo izdela za vrednotenje finančnih sredstev oziroma izračun pripadajočih oslabitev pri pripravi računovodskega izkaza. Še več – izvajalci niso bili seznanjeni, da bodo njihove cenitve namenjene tudi za izračun oslabitev v procesu izdelave ocene izkaza finančnega položaja bank po stanju na dan 30.09.2013 (vir: 2. odstavek 373 strani).

Za ogled TV prispevka novinarke Vesne Zadravec iz odaje Dnevnik RTV SLO1 ob 19.00 z dne 10.12.2020 pritisnmite na sliko ali TUKAJ.

Banka Slovenije izvajalcev AQR tudi ni pridobila vseh gradiv in izračunov, ki bi ji omogočali izvajanje kontrol nad tem, ali je bil izračun obsega dodatno potrebnih oslabitev izveden skladno z dogovorjeno metodologijo oziroma ali rezultati AQR predstavljajo primerno in zanesljivo podlago za odločanje o izreku izrednih ukrepov (vir: 2. odstavek 373 strani).

Tudi računsko sodišče potrjuje, da bi morali biti upoštevani MSRP in MSOV

V času izbrisov je veljal Zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB) in Uredba o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank, ki sta izrecno določala, da se cenitve za potrebe teh ukrepov izvajajo skladno z MSRP in MSOV.

Slovenija tudi ni bila del enotne bančne unije na dan izbrisov, zato »žuganje z arhivi ECB« nima pravnega temelja. Pri tem bi spomnili, da je ECB v drugih postopkih sanacije res predvidela ad hoc cenitve, da banko v težavah rešiš pred stečajem, vendar je hkrati predpisala, da se, ko je banka stabilizirana, izdelajoo nove cenitve skladne s standardi in seveda povrnejo morebitno neupravičeno korist, ki jo je dobila banka, vsem »porezanim« in s tem oškodovanim imetnikom finančnih instrumentov.

Zakaj je mnenje Računskega sodišča, 7 let po izvedeni bančni sanaciji, v veliki meri počrnjeno?! Ker je eno od osnovnih poslanstev Računskega sodišča skrb za smotrno porabo proračuna in s tem denarja davkoplačevalcev, ga Društvo MDS poziva, da nepočrnjeno kopijo nemudoma izroči Ustavnemu sodišču in Državnemu zboru ter omogoči vpogled tudi vsem pravnim zastopnikom razlaščenih, ki vodijo pravde na sodiščih

Razlaščeni delničarji in obvezničarji saniranih bank tudi po 6 oz. 7 letih ne smejo videti vseh izračunov in pravnih podlag, na katerih je Banka Slovenije utemeljila izredne ukrepe in zahtevale slabitve kreditov in vrednosti nepremičnin. 

Računsko sodišče naj nemudoma izroči nepočrnjeno kopijo Ustavnemu sodišču Republike Slovenije in Državnemu zboru Republike Slovenije

Glede na dejstvo, da Ustavno sodišče presoja o določbah Zakona, ki bi omogočil učinkovito pravno sredstvo za uveljavljanje morebitnih odškodnin za razlaščene imetnike delnic in obveznic je to mnenje Računskega sodišča za presojanje sanacije in popravnih ukrepov bistveno za ustavne sodnike.

Glede na to, da je ukrepe sanacije in zakon o učinkovitem pravnem sredstvu ter napotitev Računskega sodišča v pregled Banke Slovenije potrjeval Državni zbor Republike Slovenije, morajo tudi vsi poslanci dobiti nepočrnjeno kopijo, da si lahko ustvarijo svoje mnenje pred morebitnimi popravki zakonodaje ali drugim načinom rešitve tega problema. Vse našteto je še posebej nujno tudi zato, ker je eno od osnovnih poslanstev Računskega sodišča skrb za smotrno porabo proračuna in s tem denarja davkoplačevalcev.

Zakaj kazenska ovadba zoper bivše vodilne v Banki Slovenije še nima epiloga?

V Društvu MDS nas tudi zanima, kdaj bo Specializirano državno tožilstvo obravnavalo in sprejelo odločitev glede kazenske ovadba NPU. Spomnimo, da je dne 19.12.2018 zoper nekdanje vodilne Banke Slovenije kazensko ovadbo na Specializirano državno tožilstvo podal NPU zaradi kaznivega dejanja Zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po tretjem v zvezi s petim odstavkom 257. člena Kazenskega zakonika-1 in v zvezi z 20. členom Kazenskega zakonika-1.

V tej ovadbi je izrecno opisano in obrazloženo, da je Banka Slovenije vedoma neresnično predstavila dejansko pozitiven kapital NLB za negativnega, da bi s tem omogočila razlastitev podrejenih upnikov NLB.

Računsko sodišče naj nemudoma ustvari varno sobo in objavi popolno poročilo brez prikrivanja

Zaradi enakosti pred zakonom in učinkovitega pravnega varstva pravic razlaščenigh delničarjev in obvezničarjev, naj Računsko sodišče v varno sobo naloži nepočrnjeno poročilo in jasno navodilo na kak način lahko dostopajo razlaščeni imetniki delnic in obveznic ter njihovi pravni zastopniki in s tem omogočijo enakopravni položaj v pravnih postopkih za vse udeležene. 

Društvo MDS še vedno predlaga poravnavo, ki mora biti transparentna in za znane imetnike

Glede na navedbe računskega sodišča, ki izraža dvom v uspešnost izrečenih ukrepov je še enkrat več na mestu pobuda Društva MDS, da pristopi k sklenitvi izvensodne poravnava ali pa se ustanovi poravnalna shema, ki bi končala to 7 letno pravno agonijo. V ta namen se omogoči denarno izplačilo  ali izplačilo v obveznicah, plačnik le tega pa je skladno z veljano zakonodajo v času izbrisov Banka Slovenije ali pa v njenem imenu Republika Slovenija.