Terme Olimia

S polnilni žepi terjajo nove dajatve

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  razlaščeni delničarji in Obvezničarji, mali delničarji Datum: Sobota , 30. september 2023 Stran: 4

Prizadeti v avgustovskih katastrofalnih poplavah te dni že prejemajo prve pomoči. Ocena, ali je ta dovolj velika in dovolj hitra, je verjetno zelo odvisna od tega, na kateri strani si - med tistimi, ki pomoč potrebujejo, ali med tistimi, ki jo delijo. A vladi pri iskanju rešitev za sanacijo posledic poletnih ujm gotovo ni mogoče očitati prepočasnosti, prej obratno. V vnemi po hitri sanaciji je škodo po poplavah ocenila na skoraj sedem milijard evrov, še preden je bil popis škode sploh končan. Ne le to, za sanacijo na podlagi te vedeževalske ocene je že začela zagotavljati finančne vire.

 

Poleg milijard iz evropskih skladov računa še na prihranke pri zategovanju pasu ministrstev, uzakonila pa je tudi dodatno tako imenovano začasno solidarnostno dajatev zaposlenih in podjetij, s katero namerava skupaj z donacijami napolniti solidarnostni sklad. Napovedala je celo dodatno obdavčitev nekaterih sektorjev, konkretno bilančne vsote bank.

 

Gotovo je prav, da se po takšni katastrofi zagotovijo zadostna sredstva za ureditev vodotokov, zagotovitev varnih domov, cest in vsega drugega, kar bo preprečilo ponovitev avgustovskega poplavnega scenarija. Prav tako je prav, da k temu prispeva celotna družba.

 

Ocena škode pred popisom

 

A gospodarstvo glede novih prispevkov pričakovano dviguje obrvi. Ne le, da so bile rešitve sprejete v taki naglici, da niti na pristojnem ministrstvu podjetjem več tednov niso znali pojasniti, kako naj bi podjetja izvedla predvideno delovno solidarnostno soboto, ampak to predstavlja tudi dodatne obremenitve za gospodarstvo. To zato meni, da bi se morali k uvajanju obveznega prispevka zateči šele, če bo ta zares potreben, torej ko bo končan popis nastale škode in bo znana višina zbranih sredstev iz prostovoljnih donacij, evropske malhe in državnega proračuna.

 

Podobno opozarja fiskalni svet pod vodstvom Davorina Kračuna. »Ker postopek ocenjevanja dejanske škode še poteka in posledično ni mogoče z gotovostjo določiti potrebnih finančnih virov, ocenjujemo določene doslej sprejete ukrepe kot prenagljene,« meni. Pri tem opozarja na najeta posojila iz načrta za okrevanje in odpornost ter na »odločitev o uvedbi dodatnih, čeprav začasnih davčnih obremenitev prebivalstva in gospodarstva, tudi v luči ohlajanja gospodarske aktivnosti«.

 

V Uniorju brez dividend, nadzornica ostaja

Medij: Novi tednik Celje (Gospodarstvo) Avtorji: Janja Intihar Teme:  mali delničarji Datum: Četrtek, 14 julij 2022 Stran: 4

V minulih tednih so se zvrstile seje skupščin večine delniških družb na Celjskem, na katerih so lastniki razpravljali o lanskem poslovanju in odločali o delitvi dobička. Marsikje so se odločili za višjo dividendo, kot sta jo predlagala uprava in nadzorni svet, predlagatelji sprememb so bili večinoma državni lastniki. Najvišje dividende so tudi letos izplačali v Cinkarni Celje. Največ dobička doslej so letos svojim lastnikom namenili v Cetisu, brez dividend so spet ostali lastniki Uniorja in Term Olimia.

V Uniorju večinska delničarka država poleg predloga o izplačilu dividend ni podprla tudi predlogov o kazenski ovadbi zoper nekdanje vodstvo in o odpoklicu članice nadzornega sveta Alenke Potočnik.

 

Izplačilo dividend, vložitev tožbe zoper nekdanje vodstvo družbe zaradi zadeve Rhydcon ter odpoklic članice nadzornega sveta Andreje Potočnik so predlagali slovenskočeški poslovnež Tomaž Subotič, družba Železar Štore in Vladimir Ložak, ki imajo skupaj malo več kot pet odstotkov kapitala Uniorja. Drugi delničarji, prisotni na seji skupščine, so zavrnili vse njihove predlagane sklepe. Glavno besedo pri tem je imel Slovenski državni holding (SDH), kije največji lastnik Uniorja.

 

Rajko Stankovič, predsednik Društva Mali delničarji Slovenije, ki je na seji zastopal Tomaža Subotiča, je zaradi takšnega razpleta razočaran. Trije mali delničarji so predlagali, naj Unior za dividende nameni malo več kot 941 tisoč evrov od skupno 8,8 milijona evrov bilančnega dobička. »Unior je dividende nazadnje izplačal leta 2008. Uprava je predlog o delitvi dobička zavrnila s pojasnilom, da bi s tem ogrozila zaveze do bank, pri katerih je pred šestimi leti najela posojilo. Mali delničarji menijo drugače. Prepričani so, da ima podjetje dovolj denarja in bi lahko brez posledic izplačalo dividende. Še zlasti če bi vložilo tožbo in izterjalo odškodnino zaradi poslov, ki jih je z družbo Rhydcon imela prejšnja uprava pod vodstvom Gorazda Korošca, pravi Rajko Stankovič.

Za tožbo ni pravnih temeljev

Spomnimo. Zgodba sega približno deset let nazaj, ko naj bi Uniorju grozil sovražni prevzem. Gorazd Korošec je prepričal direktorja hčerinske družbe Rhydcon Vinka Stiplovška, da je najel skoraj tri milijone evrov posojila ter od enega od podjetij odkupil delnice Uniorja. Stiplovšek je verjel zagotovilom, da bo delnice lahko prodal podjetju, ki je v »prijateljskih odnosi« z Uniorjem, a se to ni zgodilo. Ker je Rhydcon vedno težje poravnaval obveznosti do banke, mu je Korošec pomagal tako, da mu je na podlagi lažnih računov plačal dela, ki nikoli niso bila izvedena. Zaradi takšnega ravnanja, ki je bilo odkrito povsem po naključju, je moral Korošec predčasno odstopiti s položaja predsednika uprave. Ker je zadeva prišla tudi na sodišče, sta z Vinkom Stiplovškom dobila še pogojno kazen. Vendar v Rhydconu niso mirovali in so Unior tožili. Oktobra 2019 je celjsko višje sodišče odločilo, da mora Unior Rhydconu plačati 2,2 milijona evrov z zamudnimi obrestmi in s pravdnimi stroški.

Trije mali delničarji so na minuli seji skupščine lastnikom predlagali, naj sprejmejo sklep o vložitvi tožbe zoper prejšnje vodstvo družbe in terjajo povrnitev škode, vendar je sedanja uprava že pred sejo pojasnila, da za takšen ukrep ni nobene pravne podlage. Ob tem bi si podjetje nakopalo še visoke sodne stroške. »Takšno mnenje uprave je podprl tudi SDH, čeprav je Gorazd Korošec že leta 2013 na sojenju priznal krivdo. Ob vseh stroških, ki bi jih imel z vložitvijo ovadbe, bi Uniorju ostalo še malo več kot 3 milijone evrov odškodnine, poudarja Stankovič in dodaja, da si je tudi sam v času, ko je bil član nadzornega sveta Uniorja, prizadeval, da bi družba vložila ovadbo in izterjala odškodnino, a mu ni uspelo. Tokrat je upal, da bodo državni lastniki predlog o ovadbi podprli, a so sledili pojasnilu uprave, da za tožbo ni pravnih temeljev.

»Ovadba še ni kazenski postopek« Večinski delničarji so na seji zavrnili tudi predlog malih delničarjev o odpoklicu Andreje Potočnik, ki je članica nadzornega sveta od decembra lani in je ob imenovanju dobila malo več kot 67 odstotkov glasov. Njeno izvolitev so podprli le z državo povezani lastniki. Mali delničarji so odpoklic nekdanje poslanke SMC, ki je bila do zamenjave vlade sodelavka Zdravka Počivalška na ministrstvu za gospodarstvo, zahtevali, ker je zoper njo vložena kazenska ovadba zaradi storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic pri nabavi zaščitne opreme.

»Pred sejo je naše društvo pridobilo potrdilo policije, da je Nacionalni preiskovalni urad na specializirano državno tožilstvo podal kazenske ovadbe zoper tri osebe. Imen sicer ni navedla, a je jasno, da gre za Zdravka Počivalška, Andrejo Potočnik in Marka Bitenca. Pričakoval sem, da bodo državni lastniki Uniorja predlog o odpoklicu Potočnikove sprejeli, vendar ga SDH ni hotel podpreti. Njegov izgovor je bil, da Potočnikova še ni v kazenskem postopku, saj je bila do zdaj vložena samo ovadba. Nekdanji gospodarski minister ima v SDH očitno še vedno velik vpliv, pravi Rajko Stankovič in dodaja, da bodo mali delničarji s predlogom o odpoklicu počakali na čas, ko bo nova vlada zamenjala nadzorni svet v SDH. Ob tem še poudarja, daje treba Potočnikovo odpoklicati tudi zato, ker je Unior pred reprogramom dolga, pri katerem bo sodelovala tudi SID banka. Ta je, pravi, še bolj kot druge finančne ustanove pozorna ob vprašanju, ali je kateri član uprave ali nadzornega sveta družbe, ki ji odobrava posojilo, bil obsojen zaradi kaznivih dejanj ali je zoper njega uveden postopek zaradi morebitnih storjenih kaznivih dejanj.

Dobiček Term Olimia nerazporejen

Tako kot v Uniorju nič denarja letos državi in z njo povezanim družbam ne bo »prineslo« njihovo lastništvo v Termah Olimia, čeprav je družba lani imela rekorden čisti dobiček. V termah so predstavniki Republike Slovenije, SDH, KAD in Slovenskih železnic podprli predlog uprave in nadzornega sveta, da celoten bilančni dobiček, ki je konec lanskega leta znašal 9,7 milijon evrov, ostane nerazporejen.

Elektro Celje za dividende 2 milijona evrov

V Elektru Celje so delničarji na seji skupščine sprejeli drugačen sklep, kot ga je predlagala uprava. Ta je z nadzornim svetom predlagala, da bi lanski bilančni dobiček v višini 4,4 milijona evrov ostal nerazporejen. Država, ki je 81odstotna lastnica celjske elektrodistribucijske družbe, se s tem ni strinjala, zato je skupščina potrdila njen predlog. Elektro Celje bo tako konec julija svojim delničarjem izplačal malo manj kot polovico oziroma 2,1 milijona evrov bilančnega dobička. Bruto dividenda na delnico bo znašala 9 centov, kar je dva centa več kot lani, a še vedno manj kot v preteklih letih, ko je bila skoraj dvakrat višja. Dividendo, ki bi bila takšna kot nekoč, to je 18 centov, sta na seji skupščine predlagala Vseslovensko združenje malih delničarjev in Društvo Mali delničarji Slovenije, ki imata skupaj manj kot 40 delnic. Obveljal je predlog večinskega delničarja in na sklep, sprejet na seji, je predstavnik ciprskega holdinga Kalantia Limited v lasti privatizacijskega mogotca Igorja Laha napovedal izpodbojno tožbo.

Lastniki Elektra Celje so se na seji seznanili tudi z lanskim poslovanjem družbe, ki ima na širšem celjskem območju 175.027 gospodinjskih in poslovnih odjemalcev električne energije. Podjetje je v letu 2021 ustvarilo 52,4 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 5,2 milijona evrov več kot predlani. Še višjo rast kot pri prihodkih je Elektro Celje zabeležil pri čistem dobičku, ki je znašal malo manj kot 14 milijonov evrov. Predlani je podjetje imelo 5,5 milijona evrov čistega dobička, za lani ga je načrtovalo v višini 8,4 milijona evrov.

V Cetisu in cinkarni najvišje dividende doslej

Nižje dividende, kot jih bodo morali izplačati, so načrtovali tudi v Cetisu. Upravni odbor družbe je predlagal, naj večina bilančnega dobička, ki je konec minulega leta znašal 7,1 milijona evrov, ostane nerazporejena. Delničarjem bi tako kot lani razdelili le 400 tisoč evrov. Slovenski državni holding (SDH), ki je lastnik malo več kot 7 odstotkov Cetisa, je vložil nasprotni predlog. Prepričan, da lahko glede na rezultate preteklih let in leta 2021 izplača več dobička, saj to ne bo ogrozilo njenega poslovanja in razvoja, je predlagal, naj celjska družba delničarjem nameni 5, 9 milijona evrov. Takšen predlog so soglasno podprli drugi lastniki, med katerimi ima največji, skoraj 80odstotni delež ljubljanska družba MSIN. Ta bo s SDH in Kapitalsko družbo, ki ima 7,8 odstotka delnic, z družbo Optimus naložbe v lasti izvršnega direktorja Romana Žnidariča, ki je lastnik 4,5-odstotka Cetisa, ter s članom upravnega odbora Radetom Mijatovičem, ki ima od lani v lasti 2,5 odstotka delnic, dobila za delnico 29,50 evra bruto. Tako visokih dividend v Cetisu doslej še niso izplačali. Zadnjih nekaj let so znašale dva evra, pred letom 2018 še manj.

Lastniki Cetisa so na seji nov petletni mandat podelili dosedanjim članom upravnega odbora Petru Grozniku, Radenku Mijatoviču, Davorju Vlahku in Tini Bačič. SDH in KAD k imenovanju Bačičeve nista dala soglasja, ker nima potrdila o pridobitvi znanja glede pristojnosti, odgovornosti in delovanja nadzornih svetov. Obe državni družbi sta prav tako glasovali proti politiki prejemkov poslovodstva, ker ni, kot sta pojasnili, v skladu s priporočili SDH.

Medtem ko bodo lastniki Cetisa in Elektra Celje na izplačilo dividend morali še malo počakati, so lastniki Cinkarne Celje konec junija za vsako svojo delnico že dobili 31,89 evra bruto dividende, kar je največ doslej. Uprava in nadzorni svet družbe sta sicer predlagala deset evrov nižjo dividendo, a so delničarji na seji skupščine z večino glasov podprli nasprotni predlog Društva Mali delničarji Slovenije. Cinkarna je tako svojim lastnikom razdelila skoraj ves lanski bilančni dobiček, ki je znašal 25 milijonov evrov.

Država lahko dokonča prevzem Term Olimia

Medij: Novi tednik Celje Avtorji: Janja Intihar  Teme: Terme Olimia, mali delničarji Datum: Četrtek, 14. januar 2020 Stran: 4

Varuh konkurence po šestnajstih mesecih presodil o koncentraciji državnega lastništva v Termah Olimia Država lahko dokonča prevzem Term Olimia Agencija za varstvo konkurence je dovolila državi, da pridobi do 100-odstotni kapitalski delež v Termah Olimia. To pomeni, da bo Slovenski državni holding lahko dokončal prevzem te družbe, v kateri ima država s svojimi družbami že zdaj večinski delež. Agencija je presojala nakup delnic, ki jih je v termah imela Nova KBM. Z nakupom tega malo več kot 20-odstotnega deleža bo država svoje lastništvo povečala na 77 odstotkov. S tem bo presegla dodatni prevzemni prag in bo v skladu z Zakonom o prevzemih morala objaviti prevzemno ponudbo za nakup preostalih delnic. 

Pogodbo o nakupu delnic, ki jih je v Termah Olimia imela Nova KBM, je v imenu države julija 2019 podpisal Slovenski državni holding (SDH), ki je bil doslej 4-odstotni lastnik term. Ostali državni lastniki so kapitalska družba, ki ima malo manj kot 25-odstotni delež, Slovenske železnice s 24-odstotnim deležem in Družba za upravljanje terjatev bank, ki ima v lasti 4 odstotke delnic. Od ostalih lastnikov ima največji, malo manj kot 6-odstotni delež družba Bioto, ki je v lasti vodilnih menedžerjev v Termah Olimia. Poleg Biota sta med delničarji, ki so lastniki več kot odstotka delnic, še družba Larix invest v posredni lasti Marjana Batagelja, in Janez Gobec, lastnik slatinskega podjetja Gobec.

Po odločbi prevzemna ponudba 

Z nakupom deleža mariborske banke so državne družbe postale lastnice malo več kot 77 odstotkov vseh delnic Term Olimia. S tem je država presegla dodatni prevzemni prag in bo v skladu z Zakonom o prevzemih morala objaviti prevzemno ponudbo za nakup preostalih delnic. Takrat bi moralo biti končno tudi uradno znano, koliko je bil vreden posel med SDH in Novo KBM. 

Po neuradnih informacijah naj bi kupnina znašala malo več kot štiri milijone evrov oziroma približno 27 evrov za delnico. Toliko bi morala znašati tudi cena za delnico v prevzemni ponudbi. To pomeni, da bi država za dokončni prevzem Term Olimia morala plačati še približno štiri milijone evrov.

Med najbolj uspešnimi

S prevzemom Term Olimia bo država oziroma ministrstvo za gospodarstvo nekoliko bliže cilju, da pod okriljem novega turističnega holdinga združi več podjetij, ki so v 100-odstotni ali večinski državni lasti. Poleg zdravilišča iz Podčetrtka bi bili v holdingu še Thermana Laško in zreški Unitur ter Istrabenz turizem, Sava turizem, Hoteli Bernardin, Adria Ankaran in Hit. V skupini teh družb sodijo Terme Olimia med najbolj uspešne, saj so v zadnjih letih z obsežnimi naložbami temeljito posodobile in razširile svojo ponudbo ter dosegle zelo dobre poslovne rezultate. Predlani je družba imela rekordnih 25 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, lanske številke so občutno nižje, saj je bilo zdravilišče zaprto skoraj sedem mesecev. Po ocenah naj bi bili lanski prihodki za približno 30 odstotkov nižji od predlanskih.

 

Začenja se finalni boj za Istrabenzove hotele Turistični holding

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 12. februar 2019 Stran: 10

V vladi so menda dosegli soglasje, daje treba lastniško konsolidirati osem turističnih družb

Ljubljana - Prihodnji teden se izteče rok za oddajo zavezujočih ponudb za Istrabenz Turizem, ki ga hoče država vključiti v turistični holding. Na državni strani se bosta za nakup menda potegovala Kad in Modra zavarovalnica. V vladi pa so po naših informacijah dosegli soglasje, da bo za oblikovanje tega holdinga treba lastniško konsolidirati vseh osem državnih turističnih družb, ključno vprašanje pa ostaja cena tega načrta.

Zainteresirani kupci šestih Istrabenzovih hotelov znamke LifeClass te dni končujejo skrbni pregled Istrabenza Turizma, ki ga prodaja holding Istrabenz. Če bodo hoteli ostati v igri za nakup portoroških hotelov, morajo predvidoma do ponedeljka oddati zavezujočo ponudbo za nakup. Interes za nakup je v prvi fazi po neuradnih informacijah med sedmimi nezavezujočimi ponudbami izkazal tudi srbski poslovnež Miodrag Kostič, ki menda prav tako opravlja skrbni pregled. Ali bo oddal tudi zavezujočo ponudbo, iz MK Group nismo dobili odgovora.

Za nakup Istrabenza se poteguje tudi država, ki želi to družbo v skladu s turistično strategijo Slovenije vključiti v turistični holding. Ker se v vladi sprva niso dogovorili, kako, so nezavezujoče ponudbe oddale kar tri državne družbe, zavezujočo pa bi zdaj lahko oddala le Kapitalska družba (Kad) skupaj z Modro zavarovalnico. Ti dve družbi že nekaj časa na trgu izkazujeta interes za tovrstne naložbe in imata tudi sredstva zanje.

Dokapitalizacija SDH

Državni turistični holding naj bi poleg Istrabenza sestavljali tudi Sava Turizem, Hoteli Bernardin, Hit, Thermana, Terme Olimia, Adria turistično podjetje in Unitour, družbe pa naj bi upravljal Slovenski državni holding (SDH). A ker je lastništvo teh podjetij razdeljeno med različne državne lastnike in nekatere zasebne, naj bi SDH poskušal nekatere deleže odkupiti, za to pa ga bo morala država dokapitalizirati, saj sam nima sredstev. Neuradno se omenja 90 milijonov evrov. Na ministrstvu za finance pojasnjujejo, daje v rebalansu proračuna za leto 2019 za vlaganja v kapital gospodarskih družb predvidenih 200 milijonov evrov, od tega 56 milijonov evrov za 2TDK. Preostala sredstva so predvidena za realizacijo letnega načrta upravljanja naložb SDH za leto 2019. »Za realizacijo morebitne dokapitalizacije SDH, o kateri sprašujete, pa mora SDH za odločanje v vladi pripraviti dopolnitev letnega načrta upravljanja nalog, ki se nanašajo na strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021. Ko bo SDH pripravil dopolnitev, jo bo ministrstvo za finance pred odločanjem na vladi pregledalo glede finančne utemeljenosti,« pravijo na ministrstvu.

Interes za Yorkov delež

Začenja se finalni boj za Istrabenzove hotele Turistični holding

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 12. februar 2019 Stran: 10

V vladi so menda dosegli soglasje, daje treba lastniško konsolidirati osem turističnih družb

Ljubljana - Prihodnji teden se izteče rok za oddajo zavezujočih ponudb za Istrabenz Turizem, ki ga hoče država vključiti v turistični holding. Na državni strani se bosta za nakup menda potegovala Kad in Modra zavarovalnica. V vladi pa so po naših informacijah dosegli soglasje, da bo za oblikovanje tega holdinga treba lastniško konsolidirati vseh osem državnih turističnih družb, ključno vprašanje pa ostaja cena tega načrta.

Zainteresirani kupci šestih Istrabenzovih hotelov znamke LifeClass te dni končujejo skrbni pregled Istrabenza Turizma, ki ga prodaja holding Istrabenz. Če bodo hoteli ostati v igri za nakup portoroških hotelov, morajo predvidoma do ponedeljka oddati zavezujočo ponudbo za nakup. Interes za nakup je v prvi fazi po neuradnih informacijah med sedmimi nezavezujočimi ponudbami izkazal tudi srbski poslovnež Miodrag Kostič, ki menda prav tako opravlja skrbni pregled. Ali bo oddal tudi zavezujočo ponudbo, iz MK Group nismo dobili odgovora.

Za nakup Istrabenza se poteguje tudi država, ki želi to družbo v skladu s turistično strategijo Slovenije vključiti v turistični holding. Ker se v vladi sprva niso dogovorili, kako, so nezavezujoče ponudbe oddale kar tri državne družbe, zavezujočo pa bi zdaj lahko oddala le Kapitalska družba (Kad) skupaj z Modro zavarovalnico. Ti dve družbi že nekaj časa na trgu izkazujeta interes za tovrstne naložbe in imata tudi sredstva zanje.

Dokapitalizacija SDH

Državni turistični holding naj bi poleg Istrabenza sestavljali tudi Sava Turizem, Hoteli Bernardin, Hit, Thermana, Terme Olimia, Adria turistično podjetje in Unitour, družbe pa naj bi upravljal Slovenski državni holding (SDH). A ker je lastništvo teh podjetij razdeljeno med različne državne lastnike in nekatere zasebne, naj bi SDH poskušal nekatere deleže odkupiti, za to pa ga bo morala država dokapitalizirati, saj sam nima sredstev. Neuradno se omenja 90 milijonov evrov. Na ministrstvu za finance pojasnjujejo, daje v rebalansu proračuna za leto 2019 za vlaganja v kapital gospodarskih družb predvidenih 200 milijonov evrov, od tega 56 milijonov evrov za 2TDK. Preostala sredstva so predvidena za realizacijo letnega načrta upravljanja naložb SDH za leto 2019. »Za realizacijo morebitne dokapitalizacije SDH, o kateri sprašujete, pa mora SDH za odločanje v vladi pripraviti dopolnitev letnega načrta upravljanja nalog, ki se nanašajo na strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021. Ko bo SDH pripravil dopolnitev, jo bo ministrstvo za finance pred odločanjem na vladi pregledalo glede finančne utemeljenosti,« pravijo na ministrstvu.

Interes za Yorkov delež

Denarnice so si najbolj napolnili lastniki Cinkarne

Medij: Novi tednik Celje (Gospodarstvo) Avtorji: Janja Intihar  Teme: mali delničarji Datum: Četrtek, 15. julij 2021 Stran: 5

Podjetja delijo lanske dobičke

Čeprav bo v prihodnjih tednih še kar nekaj sej skupščin, se je večina lastnikov tistih podjetij, kjer si običajno delijo dobiček, že sestala. Marsikje so se odločili za višjo dividendo, kot so jo predlagali uprave in nadzorni sveti, želje malih delničarjev pa so ostale neuslišane. Najvišje dividende so po pričakovanju izplačali v celjski cinkarni, brez njih so tudi letos ostali lastniki Uniorja. 

Največ dobička so si tudi letos izplačali delničarji Cinkarne Celje. Konec junija so za vsako svojo delnico dobili 21 evrov bruto dividende. Uprava in nadzorni svet družbe sta sicer lastnikom predlagala, naj se letos odločijo za izplačilo nižje dividende, kot je bila izplačana lani in še nekaj let prej. Znašala naj bi 11 evrov na delnico. Temu je nasprotovalo Društvo Mali delničarji Slovenije, ki je menilo, da bi morala bruto dividenda na delnico spet znašati 17 evrov. Svoj predlog je utemeljevalo z dobrim in s stabilnim poslovanjem ter z dejstvom, da je cinkarna lani še povečala presežek denarnih sredstev in je konec leta imela na računu malo manj kot 42 milijonov evrov. Na koncu so lastniki na seji sprejeli predlog enega od malih delničarjev, družbe Envestor, ter za izplačilo dividend namesto predvidenih 8,6 milijona evrov porabili skoraj celoten bilančni dobiček v višini 16,5 milijona evrov.

Podobno se je zgodilo tudi na seji skupščine tovarne kmetijski strojev Sip iz Šempetra. Delničarji so si izplačali malo manj kot milijon evrov bilančnega dobička, ki je zadnji dan minulega leta v celoti znašal 10,4 milijona evrov. Bruto dividenda na delnico je znašala 2,4 evra. To je dvakrat več, kot je predlagal upravni odbor družbe, a je potem na seji obveljal nasprotni predlog šentjurskega podjetja Lafin. Tudi v Sipu so mali delničarji predlagali, naj podjetje lastnikom razdeli več dobička - bruto dividenda na delnico bi po njihovem morala znašati 8 evrov, kar bi pomenilo zmanjšanje bilančnega dobička za 3,2 milijona evrov, vendar na seji o tem predlogu niso glasovali.

V Cetisu letos dividend sploh niso nameravali izplačati. Upravni odbor družbe je namreč predlagal, naj bilančni dobiček, ki je konec minulega leta znašal 5,7 milijona evrov, ostane nerazporejen. Vendar sta na seji skupščine državna kapitalska družba in SDH, ki sta lastnika malo več kot 15 odstotkov Cetisa, vložila nasprotni predlog. Prepričana, da izplačilo dividend ne bi ogrozilo poslovanja in načrtovanih naložb, sta predlagala, naj podjetje delničarjem nameni 400 tisoč evrov. Takšen njun predlog je bil na seji sprejet, bruto dividenda na delnico je znašala 2 evra.

V Kovintradu več kot lani Prejšnji teden so o delitvi dobička odločali tudi na seji skupščine celjskega Kovintrada. Uprava in nadzorni svet sta predlagala, da bi iz bilančnega dobička, ki je konec lanskega leta znašal 7 milijonov evrov, delničarjem izplačali 231 tisoč evrov in bi bruto dividenda na delnico znašala 1,80 evra, kar je več kot lani. Takšen predlog je bil z večino na seji tudi sprejet, zato delničarji niso odločali o predlogu Vseslovenskega združenja malih delničarjev, ki je želelo, da bi Kovintrade letos med svoje lastnike razdelil kar 3,5 milijona evrov in bi bruto dividenda na delnico znašala 27 evrov. Za izplačilo dividend so se tudi letos odločili v s Kovintradom povezanem podjetju Liko iz Liboj. Zanje so namenili 74.600 evrov od skupno 5,7 milijona evrov bilančnega dobička. V Uniorju spet brez dividend

Brez dividend so tako kot lani letos ostali lastniki zreškega Uniorja. Čeprav je podjetje lani poslovalo z izgubo, ki je znašala 7,9 milijona evrov, ter rezerviralo 3,1 milijona evrov za razvoj novih tehnološko zahtevnih strojev, mu je ob koncu leta ostalo še 5,9 milijona evrov bilančnega dobička. Uprava in nadzorni svet sta predlagala, naj tudi letos bilančni dobiček ostane nerazporejen, lastniki pa so na seji skupščine njun predlog sprejeli. Unior bi v primeru izplačila dividend moral državi vrniti 3,8 milijona evrov koronske pomoči, zapletlo bi se tudi z bančnim posojilom, ki ga je najel pred petimi leti. Lani je z bankami sklenil dogovor o odložitvi plačila glavnice do 31. maja 2022, ki med drugim prepoveduje izplačilo dividend. Če bi kršil to določilo, odlog ne bi več veljal.

SDH napovedal prevzem Term Olimia

Medij: Finance  Avtorji: Mateja Bertoncelj  Teme:  Terme Olimia, mali delničarji Datum: Sreda, 10. marec 2021 Stran: 7

 

Slovenski državni holding (SDH) je plačal kupnino za 147.309delnic oziroma petino Term Olimia. Te delnice so že julija 2019 kupili od NKBM, a z odložnim pogojem. Posel ni mogel biti končan, dokler se ni z njimi strinjala agencija za varstvo konkurence. Iz SDH so napovedali, da bodo objavili ponudbo za prevzem Term Olimia. Koliko bodo plačali za delnico, zdaj še ne razkrivajo, počakati bo treba na ponudbo. Prevzem Term Olimia bo eden prvih korakov k ustanovitvi državnega turističnega holdinga, za katerega se že dolgo zavzema minister za gospodarstvo in nekdanji dolgoletni direktor Term Olimia Zdravko Počivalšek. 

 

AVK je odločbo o skladnosti nakupa s pravili varstva konkurence izdal konec decembra lani, zdaj pa so potekli tudi vsi pritožbeni roki. Ker ima zdaj SDH skupaj z drugimi z državo povezanimi podjetji v Termah Olimia več kot 50-odstotni lastniški delež, so iz SDH sporočili, da bodo zdaj v skladu z zakonom o prevzemih objavili ponudbo za prevzem Term Olimia.

 

Ob objavi ponudbe bo znano, koliko ponujajo za delnico.

Po neuradnih informacijah je SDH NKBM za delnico Term Olimia plačal okoli 27 evrov. Ponudba najprej v 10 in največ v 30 dneh Ponudbo za prevzem je treba objaviti najprej v 10 in največ v 30 dneh po objavi namere za prevzem. Januarja smo poročali, daje Ilirika malim delničarjem za delnico Term Olimia ponujala 20 evrov.

 

Država ima zdaj v Termah Olimia prek Kada, SDH,  in DU-TB že 77-odstotni delež, največji drugi delničar je Bioto (s 5,9-odstotnim deležem v lasti menedžerjev Term Olimia), med bolj znanimi pa Larix Invest z 1,99-odstotnim deležem (prej Certa, ki jo je prevzel Marjan Batagelj) in Ilirika Modra zvezda z 1,5-odstotnim deležem, ki je ena od družb Ilirike Igorja Štembergerja.

 

Cerkveni finančni polom ni le posledica T-2, ampak brezglavega zadolževanja

Medij: Dnevnik Avtor: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika/oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 20.03.2012 Stran: 17

Če je ljubljanski nadškof Anton Stres minuli teden izjavil, da je za propad več kot pol milijarde evrov težke finančne piramide, ki jo je z bančnimi posojili zgradila mariborska nadškofija, kriva predvsem postavitev lastnega optičnega omrežja operaterja T-2, kiji cerkvena holdinga nista bila dorasla, pa podrobnejši pregled njunega dolgoletnega poslovanja kaže, da je vse prej kot tako.

Obsežnih sredstev, ki sta jih Zvon Ena Holding in Zvon Dva Holding potrebovala za nakupe in prodajo številnih naložb po Sloveniji, jugovzhodni Evropi in tudi Argentini, namreč nista dobila pri svojem večinskem lastniku - posredno Nadškofiji Maribor - ampak sta si jih v času debelih krav večino izposodila pri državnih bankah. Čeprav sta v rokah držala velik kos slovenskega gospodarstva in bila hkrati dolgoročna delničarja Heliosa, Cinkarne Celje, Steklarne Rogaška, TKK Srpenice in vrste drugih družb, pa pri bankah začuda nista izposlovala dolgoročnih posojil, temveč le kratkoročna, ki sta jih nato vsako leto podaljševala.
 
Finančna piramida se je podrla kot hišica iz kart
 
Dokler so indeksi na borzah rasli in dividende od naložb redno pritekale, holdinga nista imela težav s plačevanjem večmilijonskih obresti, vsaj Zvon Ena Holding pa je del ustvarjenih dobičkov izplačeval tudi svojim delničarjem.
 
Ko je udarila finančna in gospodarska kriza in mnoga podjetja niso bila več sposobna izplačevati dobičkov, s katerimi bi lahko holdinga vračala obresti, kaj šele glavnice posojil, pa sta zašla v hude likvidnostne težave.
 
Čeprav je osrednji indeks Ljubljanske borze od leta 2007, ko sta kupila večje pakete delnic Heliosa, Cinkarne Celje in Tovarne olja Gea, do začetka leta 2009 izgubil kar 70 odstotkov vrednosti, pa sta holdinga svoje naložbe prevrednotila in razglasila insolventnost šele januarja 2011. Ko je sodišče letos po več kot letu dni zavlačevanja le presekalo njuno agonijo in ju poslalo v stečaj, so posledice jasne: okoli 65.000 delničarjev je ostalo brez premoženja, lastništva številnih (tudi finančno izčrpanih) velikih družb so se znašla na prepihu, mariborska nadškofija je zaradi lastnih dolgov in izvršb pred kolapsom in zasegom nepremičnin, tudi dvorca Betnava, deset slovenskih bank pa se bo moralo namesto s poplačilom več deset milijonov evrov dolga zadovoljiti z lastniškimi deleži na desetine podjetij.
 
Začeli s 175 milijoni evrov kapitala in nič dolga...
 

"Tega leta me je bilo strah"

Medij: Novi tednik Celje Avtorji: Jeranko Brane Teme: Mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 17. 11. 2009 Stran:

V Termah Olimia krize zaenkrat skoraj ne poznajo - Moratorij za lastniške skomine

»Tega leta me je bilo strah in me je še vedno,« pravi direktor družbe Terme Olimia Zdravko Počivalšek. Izkazalo se je, da je med redkimi gospodarskimi družbami, ki v času splošne gospodarske krize dobro poslujejo ter celo investirajo, tudi družba iz Podčetrtka.

Njeni skupni prihodki v devetmesečju, ki so znašali približno 12 milijonov evrov, so od lanskih višji za dva odstotka ter čisti dobiček za petino. To se je zgodilo kljub letošnji obnovi najstarejšega Hotela Breza, ki so ga celovito obnavljali ter razširili postopoma, zaradi česar so imeli na voljo dvajset odstotkov manj ležišč. V termah, ki so tik ob šengenski meji, so nekoč prevladovali domači gosti, letos je tujcev že 43 odstotkov, po novem z Italijani na prvem mestu (izpodrinili so nemško govoreče goste) .

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.