Zvon Ena Holding

Pošta ostala brez svoje banke

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 11. 01. 2014 Stran: 7

Na dan, ko je država razlastila delničarje Nove KBM, je slednja izpeljala podoben manever v Poštni banki Slovenije, kije po novem v njeni 99-odstotni lasti.

Pošta Slovenije pod vodstvom Borisa Novaka konec lanskega leta ni izgubila le podržavljenih delnic NKBM, ampak je ostala tudi brez vsakršnega lastniškega vpliva v Poštni banki Slovenije (PBS).

Čeprav sta Pošta in NKBM 18. decembra lani v kapital PBS vložili 20 milijonov evrov, ima Pošta danes namesto 45-odstotnega deleža v lasti manj kot odstotek banke z najbolj razvejano bančno mrežo v državi. Dan po dokapitalizacijski skupščini so namreč v PBS izvedli še eno dokapitalizacijo v višini 31 milijonov evrov. Toda med njima sta bili dve pomembni razliki. V drugi dokapitalizaciji je sodelovala zgolj NKBM, bistveno nižje pa je bila določena tudi cena dokapitalizacijske delnice. Če je Pošta za delnico v prvi dokapitalizaciji odštela 107,5 evra, je bila ta že dan kasneje vredna le še evro oziroma 99,1 odstotka manj.

Obe dokapitalizaciji sta bili sicer izvedeni s stvarnimi vložki. V prvi je namreč NKBM v kapital PBS vložila za 11,6 milijona evrov, Pošta pa za 8,6 milijona evrov podrejenih oziroma hibridnih depozitov. V drugi dokapitalizaciji je NKBM dokapitalizirala PBS delno z denarjem, delno pa kar z državnimi obveznicami. Kot pojasnjujejo v Pošti, je Slovenska odškodninska družba (Sod) decembra lani sprejela sklep, po katerem so morali svoje hibridne depozite skupaj s pripadajočimi obrestmi pretvoriti v kapital PBS, vendar s tem še vedno ni bila zagotovljena zadostna kapitalska ustreznost banke. Zaradi tega so morali v PBS nemudoma opraviti še eno dokapitalizacijo, pri kateri Pošta ni mogla sodelovati. Za to ni imela soglasja Soda, ki do ustanovitve Slovenskega državnega holdinga (SDH) upravlja državne naložbe. Ob tem dodajajo, da je ceno delnice v drugi dokapitalizaciji določila evropska komisija, medtem ko so v prvi dokapitalizaciji uporabili knjigovodsko vrednost delnice.

Država uničila slovenski kapitalski trg

Medij: Delo - Sobotna priloga Avtorji: Glavič Peter Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Sobotna priloga Datum: 11. 01. 2014 Stran: 10

Izbrisani mali delničarji: primer NKBM

Zadnje čase so mediji polni novic o sanaciji bank s prenosom slabih terjatev na družbo za upravljanje bančnih terjatev (DUTB). Žal ne gre za odpravljanje vzroka težav, to je katastrofalne državne politike do finančnih vlagateljev, zlasti domačih malih vlagateljev na kapitalskem trgu. Država vsakih nekaj let po nepotrebnem razglasi izredne razmere in potem uniči investicijske družbe, sklade in sredstva malih vlagateljev.


Uničevanje pravno podpre njen pravosodni sistem. Delnic potem noče nihče več kupovati, vsi se jih poskušajo znebiti in cene strmoglavijo. Finančna in gospodarska kriza je Slovenijo prizadela neprimerno bolj kot druge države zaradi slabe upravljavske prakse države, zlasti zlorab na kapitalskem trgu: namernega oviranja vlaganj in uničevanja kapitala vlagateljev. Mejniki te nacionalne ekonomske katastrofe so: uničenje vzajemnih skladov Proficia Dadas s 3500 vlagatelji, propad vzajemnih skladov Zvon Ena in Dva Holding s 65.000 vlagatelji ter množični izbris več kot 100.000 malih delničarjev petih bank.

Veliko družb, skladov in malih vlagateljev je bilo prizadetih pri vseh treh udarih; mali vlagatelji so poleg tega kot vsi državljani sanirali državne banke v devetdesetih letih in jih bodo še enkrat. Posledica uničevanja naložb je beg slovenskega kapitala v tujino in v tuje banke na ozemlju Slovenije ter s tem ustvarjanje novih delovnih mest v drugih državah namesto v Sloveniji.

Država je uničila slovenski kapitalski trg

Medij: Večer - V soboto Avtorji: Glavič Peter Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V soboto Datum: 04. 01. 2014 Stran: 10

Kriza je Slovenijo prizadela neprimerno bolj kot druge države ZARADI SLABE UPRAVLJAVSKE PRAKSE DRŽAVE, zlasti zlorab na področju kapitalskega trga

Zadnje dneve so mediji polni novic o sanaciji bank s prenosom slabih terjatev na Družbo za upravljanje bančnih terjatev (DUTB). Žal ne gre za odpravljanje vzroka težav, to je katastrofalne državne politike do finančnih vlagateljev, zlasti domačih malih vlagateljev na kapitalskem trgu. Država vsakih nekaj let po nepotrebnem razglasi izredne razmere in potem uniči investicijske družbe, sklade in male vlagatelje. Uničevanje kapitala pravno podpre njen pravosodni sistem. Delnic potem noče nihče več kupovati, vsi se jih skušajo znebiti in cene strmoglavijo. Finančna in gospodarska kriza je Slovenijo prizadela neprimerno bolj kot druge države zaradi slabe upravljavske prakse države, zlasti zlorab na področju kapitalskega trga: namernega oviranja vlaganj in uničevanja kapitala vlagateljev. Mejniki te nacionalne katastrofe so:

  • uničenje vzajemnih skladov Proficia Dadas s 3500 vlagatelji,
  • propad vzajemnih skladov Zvon Ena in Dva Holding s 65.000 vlagatelji;
  • končni udarec delničarstvu je množični izbris nad 100.000 malih delničarjev petih bank.

Veliko družb, skladov in malih vlagateljev je bilo prizadetih pri vseh treh udarih; mali vlagatelji so poleg tega kot vsi državljani sanirali državne banke v devetdesetih letih in jih bodo še enkrat. Posledica uničevanja naložb je beg slovenskega kapitala v tujino in v tuje banke na ozemlju Slovenije ter s tem ustvarjanje novih delovnih mest v drugih državah namesto v Sloveniji. Zanimivo je, da so bili sedeži štirih finančnih družb v teh mejnikih (Dadas, Gospodarstvo Rast, Probanka in Nova KBM) v Mariboru. Za polomom v industriji (Tam, Metalna, MTT, Hidromontaža, TSN, Tovarna dušika itd.) so ta del Slovenije prizadeli še zlomi finančnih družb. V tem sestavku se bomo poglobili samo v zadnjega od mejnikov in še to samo na primeru NKBM, pred izbrisom družbe z največ delničarji v Sloveniji.

Izbrisani vlagatelji

Računi za leto 2014 že prihajajo

Medij: Primorski dnevnik Avtorji: Kocbek Darja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 28. 12. 2013 Stran: 9

Trgovska družba Merkur, proizvajalec komponent za avtomobilsko industrijo Cimos, letalska družba Adria Air ways, telekomunikacijska družba T2, finančni holdingi DZS, Sava, Istrabenz, ACH, Zvon Ena in Zvon Dva (v stečaju), gradbena podjetja Primorje, SCT in Vegrad, ki so prav tako v stečaju, pa družba Grep, ki je v Ljubljani gradila športni park Stožice, so v prvem paketu podjetij, katerih dolgove so banke pred prazniki prenesle na slabo banko, ki se uradno imenuje Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB). Med največjimi upnicami naštetih podjetij sta bili največji državni banki Nova Ljubljanska banka (NLB) in Nova kreditna banka Maribor (NKBM).

Preneseni sveženj, vseh bo pet, je vreden 1,1 milijarde evrov, prenosi pa bodo predvidoma končani do aprila 2014. Slaba banka bankam v zameno za slabe terjatve izda obveznice, za poplačilo katerih jamči davkoplačevalec. NLB je tako za prvi sveženj dobila za 622 milijonov evrov, NKBM pa za 390 milijonov evrov obveznic z dve- in triletno ročnostjo, ki so na Ljubljanski borzi začele kotirati v tem tednu.

Šketa mimo centralnih bankirjev zamrznil bančne delnice

Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja,Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 03. 12. 2013 Stran: 9

Ljubljanska borza

Medtem ko v bankah in v javnosti nestrpno pričakujejo rezultate obremenitvenih testov bank, ki bodo pokazali luknjo v sistemu, dobrih 100.000 malih vlagateljev ne more več prodati svojih delnic in obveznic šestih bank. Ljubljanska borza je do nadaljnjega trgovanje z njimi ustavila.


Ljubljanska borza je včeraj v pričakovanju rezultatov obremenitvenih testov bank nepričakovano ustavila trgovanje z vrednostnimi papirji šestih bank. Do nadaljnjega tako 96.800 delničarjev NKBM, 1060 delničarjev Abanke, nekaj manj kot 500 lastnikov prednostnih delnic Probanke in 1500 lastnikov podrejenih obveznic NLB, NKBM, Banke Celje, Probanke in Factor banke ne more prodati svojih naložb. V Banki Slovenije nezadovoljstva z ukrepom Ljubljanske borze niso skrivali, medtem ko so se na ministrstvu za finance komentarja vzdržali.

Zamrznjeni papirji domala brez vrednosti

Trgovanje z vrednostnimi papirji šestih bank so na Ljubljanski borzi pod vodstvom Andreja Škete ustavili zato, ker ni jasno, kaj bodo pokazali rezultati obremenitvenih testov, in predvsem, kako bodo pri sanaciji bank sodelovali imetniki vrednostnih papirjev bank. »Borza je po zakonu dolžna zagotavljati, da se na trgu trguje pošteno in urejeno,« pravijo predstavniki borze. Ob tem ne pojasnjujejo, kako so se štiri banke znašle v družbi Probanke in Factor banke, ki sta že od začetka septembra v postopku nadzorovanega prenehanja.

Policija zaslišala vse vpletene razen nekdanjih nadškofov

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V ospredju Datum: 19. 11. 2013 Stran: 4

Kronika / Sporni posli mariborske nadškofije

Kriminalisti so končali pogovore z vpletenimi v domnevno sporno preprodajo delnic MK Založbe. A med zaslišanimi ni bilo Antona Stresa in Franca Krambergerja, ki sta s temi posli mariborski nadškofiji zagotovila milijonsko finančno korist.

Primer domnevno sporne preprodaje delnic Mladinske knjige (MK) Založbe, s katerimi sta zdaj že upokojena nadškofa dr. Anton Stres in dr. Franc Kramberger mariborski nadškofiji zagotovila skoraj 1,3 milijona evrov dobička na račun drugih podjetij, je ponovno na mizi tožilcev. Ti se bodo morali odločiti, ali bodo tokrat zahtevali kazenski pregon ali pa bodo ovadbo (ponovno) zavrgli.

Kriminalisti policijske uprave (PU) Ljubljana so pred kratkim končali zaslišanja vpletenih v deset let stare posle z delnicami MK Založbe. Kot so povedali na PU Ljubljana, so poročilo konec minulega meseca že dopolnili in poslali okrožnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani, kjer pa odločitve za zdaj še niso sprejeli. Spomnimo, da je tožilstvo pred tremi leti ovadbo malih delničarjev MK Založbe že zavrglo, kriminalisti pa tedaj po neuradnih informacijah niso zaslišali niti ene osebe, vpletene v posle z delnicami MK Založbe. Primer so na tožilstvu znova odprli šele, ko smo delniške malverzacije mariborske nadškofije avgusta letos razkrili v Dnevniku.

Šest oseb na pogovoru na policiji

Nadškofija, obremenjena s kar 70 milijoni

Medij: Mladina Avtorji: Wehrschütz F. Christian Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 25. 10. 2013 Stran: 23

Herbert Beiglbock, gospodarski direktor graške škofije, o pomoči mariborski nadškofiji

Intervju s Herbertom Beiglbockom, gospodarskim direktorjem graške škofije, nam je odstopila avstrijska televizija ORF, ki je nekatere njegove izjave objavila konecprejšnjega meseca. Z njim se je pogovarjal dopisnik ORF za območje nekdanje Jugoslavije, Christian F. Wehrschiitz, ki bo prihodnji mesec izdal knjigo o krizi slovenske nadškofije in težavah, s katerimi se spoprijemajo v drugih nekdanjih jugoslovanskih republikah.

Kakšno vlogo bo konkretno škofija Gradec igrala pri pomoči slovenski cerkvi? Boste pomagali le mariborski nadškofiji ali celotni cerkvi?

► Nadškof Turnšek je junija 2012 našega škofa prosil za pomoč. In sicer v imenu mariborske nadškofije. Na podlagi tega smo se aktivirali, tako da se dejansko ukvarjamo s problemom nadškofije v ožjem smislu, ne s celotnim problemom njihovih gospodarskih družb. Gre nam le za prihodnost te cerkve.

Kako konkretno bo videti vaša pomoč? Slišali smo, da boste odkupovali nekatere zastavljene nepremičnine?

Dolgotrajen in mukotrpen postopek

Medij: Delo Avtorji: Bizovičar Milka Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 18. 10. 2013 Stran: 10

Helios po prodaji Slavinec: Vedno so obstajala različna lobiranja interesnih skupin - Multinacionalke so se že pred propadom Zvona ena zanimale za vstop

Ljubljana - Ob podpisu sporazuma o nakupu in prodaji delnic Heliosa v sredo so člani konzorcija lastnikov večkrat poudarili, da bi bil postopek prodaje lahko vzorčen primer dobre prakse tudi za vse druge načrtovane prodaje podjetij v posredni državni lasti. A postopek prodaje je pustil določene posledice na delovanju podjetja.

»Postopek prodaje je zagotovo vplival na delovanje skupine. Ko se je začel, si nismo predstavljali, da je lahko tako dolgotrajen in mukotrpen. Za blaginjo Skupine Helios menim, da bi moral biti krajši,« pravi predsednik uprave Heliosa Uroš Slavinec. »Tako v upravi kot v. ožjem vodstvu smo veliko časa in energije poleg dnevnemu poslu namenjali prodajnemu postopku. To je bila dodatna obremenitev, ki ima določene posledice. Morda smo bili zaradi tega na trgu malo manj agresivni in manj aktivni pri iskanju novih kupcev.« Po njegovih besedah bi postopek lahko imel tudi hujše posledice na tekoče poslovanje in ob tem pohvalil sodelavce. »Posledice bi čutili tudi, če ne bi imeli tako kakovostnega dialoga s sindikatom, na čase tudi kritičnega pogleda drug na drugega,« še pravi Slavinec. Potrjuje pa, da so v postopku prodaje vedno bila različna lobiranja številnih interesnih skupin.

Vatikan zanika poročanje o posojilu Mariborski nadškofiji

Za ogled TV prispevka z dne 02.10.2013 ob 18.00 uri iz oddaje Svet na Kanalu A  o domnevnem posojilu Vatikanske banke Mariborski nadškofiji novinarke Karmen Lugarič pritisnite TUKAJ ali na sliko.

»Vatikan zanika poročanje o posojilu nadškofiji«

Rim, 02.10.2013, 18:57 | STA / N.Š.K.

Vir: 24ur.com

Vatikanski tiskovni predstavnik Federico Lombardi je danes za Radio Vatikan zanikal poročanje medijev o finančni pomoči vatikanske banke IOR mariborski nadškofiji. "S strani IOR ni bil mišljen in tudi ne bo odobren noben kredit nadškofiji Maribor, prav tako tudi ni bilo nobenega pisma svetega očeta IOR," je dejal Lombardi po navedbah na spletni strani slovenskega uredništva Radia Vatikan.

Italijanski tednik L'Espresso je v ponedeljek ob sklicevanju na neimenovane vire poročal, da naj bi vatikanska banka IOR mariborski nadškofiji do konca leta namenila 40 milijonov evrov brezobrestnega posojila za pokrivanje dolga, ki je nastal ob finančnem zlomu družb Zvon ENA in DVA.

Konec samostojnosti ali veliki met Avstrijcev

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 01. 10. 2013 Stran: 7

Helios

Država si očitno še pred obiskom evropske komisije želi v Bruselj poslati signal, da s privatizacijo mislimo resno. Še pred podpisom kupo-prodajne pogodbe je uprava Soda javno razkrila, daje dobila soglasje nadzornikov za prodajo Heliosa, ki bo za samo 140 milijonov evrov končal v rokah avstrijskega Ringa.


Skupina Helios bo, kot kaže, svojo 90-letnico obstoja dočakala kot hčerinska družba avstrijskega holdinga Ring International, ki se bo do ene izmed najpomembnejših slovenskih proizvodnih skupin dokopal za vsega 140 milijonov evrov oziroma 520 evrov po delnici.

Dve leti po začetku prodajnih postopkov je prodaja nekaj manj kot 75-odstotnega deleža domžalske premazniške skupine le še stvar formalnosti. Uprava Slovenske odškodninske družbe (Sod) pod vodstvom Tomaža Kuntariča je včeraj namreč že dobila soglasje nadzornega sveta, ki očitno želi Bruslju poslati signal, da s privatizacijo mislimo resno. Kupo-prodajna pogodba sicer še vedno ni podpisana. S prodajo morajo pred tem soglašati tudi nadzorni sveti NLB, Nove KBM in Abanke Vipa, ki so pri prodaji nastopale kot zastavne upnice propadlega cerkvenega holdinga Zvon Ena, danes pa bodo o poslu odločali tudi nadzorniki Zavarovalnice Triglav. Prav tako še vedno ni zaključen niti okoljevarstveni skrbni pregled, ki ga je naročil Ring. Predvidoma naj bi bil dogovor o prodaji sicer sklenjen sredi tega meseca, nato pa bo moral Ring objaviti tudi uradno prevzemno ponudbo.

Kupnino oklestili dividende in nedoseganje načrtov

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.