Zvon Ena Holding

Medij: Delo Avtorji: Grah Matija Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 02. 08. 2013 Stran: 1

Dan po odstopu KKC ne bo ustanovila sklada za poplačilo malih delničarjev

Ljubljana - »Verjetno nobena škofija na Balkanu ali kjerkoli v Evropi ni v tako beraškem stanju kot mariborska,« je včeraj poudaril škof Andrej Glavan. Druge slovenske škofije ji ne morejo pomagati, saj da tudi same »životarijo«.

Dan po tem, ko je bila slovenska Katoliška cerkev »obglavljena«, kot je odstop ljubljanskega in mariborskega nadškofa Stresa in Turnška ogorčeno in prizadeto poimenoval moralni teolog Ivan Suhec, si je novi apostolski administrator ljubljanske nadškofije Andrej Glavan prizadeval predvsem za pomiritev vernikov - tako laikov kot klerikov.

Dogodki v mariborski nadškofiji so po njegovem mnenju »sad nerazumljivega delovanja skrivnostnih zlih sil«, ki lahko »v marsikom zamajejo vero in upanje«. Z odstopom nadškofov Stresa in Turnška je teža odgovornosti in s tem krivde za katastrofo v mariborski škofiji »padla nepravično na le dvoje pleč«, zato njun odstop težko sprejema tudi »večina duhovnikov«.

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 01. 08. 2013 Stran: 14

Vrh slovenske Cerkve je moral oditi zaradi svoje objektivne odgovornosti za bankrot Nadškofije Maribor in največjega finančnega škandala, kar ga je doživela samostojna Slovenija. Čeprav odstop nadškofa Antona Stresa, v preteklosti glavnega sogovornika z državo pri urejanju vprašanja o vračanju gozdov in drugega premoženja ter pokrivanja socialnih prispevkov za duhovnike, pomeni hud udarec za Rimskokatoliško cerkev na Slovenskem, je bil ta pričakovan. Razdejanje, ki ga je pustil za seboj cerkveni izlet v podjetništvo, je namreč pustil neizbrisljiv madež na njenem ugledu. A je do njega prišlo vsaj dve leti prepozno.

Tako je najbolj sramotno, da so vplivnega nadškofa k odstopu »povabili« šele njegovi nadrejeni iz Vatikana. Sam se očitno ni nikoli čutil odgovornega za »lokalni spodrsljaj«, pa čeprav je v letih strmega vzpona poslovnega imperija mariborske nadškofije vodil njen gospodarski svet. Stresov podpis je mogoče najti tudi na pogodbi z Vegradom o razvpiti obnovi dvorca Betnava, ki je pripeljala do spornih poslov z gradbincem Hilde Tovšak. Namesto tega je z vztrajnim zavračanjem vsakršne krivde in sprenevedanjem le podžgal zgražanje domače in tuje javnosti nad vpletenostjo »cerkvenih« družb v nezakonite posle.

Medij: Primorske novice Avtorji: Krebelj Jana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 01. 08. 2013 Stran: 3

Papež Frančišek "povabil" k odstopu ljubljanskega in mariborskega škofa - Oba priznavata svoj del odgovornosti in se opravičujeta

Papež Frančišek je včeraj sprejel odstop ljubljanskega nadškofa metropoiita Antona Stresa in mariborskega nadškofa metropolita Marjana Turnška. Zaradi finančnega zloma mariborske škofije sta se oba zdaj že nekdanja škofa vernikom in vsem oškodovanim tudi opravičila.

LJUBLJANA ► Papež Frančišek je Antona Stresa in Marjana Turnška zaradi soodgovornosti za finančni škandal k odstopu "povabil" že konec aprila. Odstopila sta včeraj, saj so, kot je pojasnil dovčerajšnji ljubljanski nadškof in metropolit Stres, zdaj zaključene tudi nekatere pastoralne dejavnosti.

Opravičilo vernikom

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 22. 06. 2013 Stran: 8

V tem tednu je bila v ospredju trgovanja na Ljubljanski borzi delnica Mercatorja. Investitorji še vedno ugibajo, ali sploh bo prodaja najboljšega soseda hrvaškemu Agrokorju. Bo morebitni kupec sploh zbral kupnino, bo pridobil vsa dovoljenja regulatorjev na trgih, kjer sta prisotna oba trgovca, ali lahko morebitno prodajo še "zminirajo" zagovorniki t. i. nacionalnega interesa. V takšnih okoliščinah se delnica Mercatorja na borzi giba v razponu vrednosti med 96 in 103 evri, kar pa je bistveno manj od 120 evrov, kolikor naj bi v kasnejši prevzemni ceni vsem delničarjem ponudil Agrokor. Tako je pričakovati, da bo delnica Mercatorja, vsaj za špekulante, v naslednjih mesecih do morebitne končne prodaje še zelo zanimiva potencialna naložba.

V zaključni fazi prodajnega postopka je tudi domžalski Helios, kjer naj bi se zanj potegovala ameriški premazni gigant PPG in avstrijski Ring International. Vmes so obstoječi lastniki, zlasti banke upnice Zvona Ena Holding v stečaju, izkoristili možnost za dvig dividende z napovedanih osmih na 15 evrov bruto na delnico. Vrednost delnice Heliosa je 530 evrov, tudi ta špekulantom ponuja še okrog 15-odstoten potencialni zaslužek. Seveda ob dobršni meri tveganja, da prevzem Heliosa na koncu dejansko bo. Vse manj možnosti pa je za zaslužek z delnico Nove KBM, kjer naj bi zdaj država povečala število delnic celo po 1,3 evrskega centa. Društvo malih delničarjev Nove KBM (vseh je še vedno več kot 97 tisoč) na čelu s Stojanom Auerjem predlaga predstavnikom slovenske države, da bi se tudi njim omogočilo vplačilo dodatnih delnic Nove KBM po 1,3 centa, a so možnosti za kaj takšnega majhne. Delnica Nove KBM tako stagnira pri 0,5 evra. Ljubljanski borzni špekulantje imajo kar nekaj možnosti za zaslužek, pa tudi za izgubo Na drugi strani pa se bistveno boljše držijo delnice Aerodroma Ljubljane (16 evrov), pa tudi Telekoma Slovenije, kjer se vrednost občasno približuje meji 110 evrov. Tudi pri Telekomu so napovedi o prodaji družbe, kakor da bo po nasprotnem predlogu izplačana precej višja dividenda - skupaj z vmesno dividendo kar dvanajst evrov bruto na delnico. To pa je tisto, kar investitorje žene k nakupu Telekomovih delnic.

Medij: Večer Avtorji: D.T. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 21. 06. 2013 Stran: 7

Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) je na včerajšnji skupščini delničarjev uspelo s predlogom, da se za dividendo namesto sprva predlaganih osem evrov na delnico nameni 15 evrov bruto. Predlog MDS je dobil 62-odstotno podporo. Delničarji (največji so Zvon Ena Holding v stečaju, Sod, Modra zavarovalnica, Delniški Triglav Steber, Nova KBM in NFD 1) bodo skupno približno štiri milijone evrov dividend prejeli najkasneje v 90 dneh. Predsednik uprave Heliosa, Uroš Slavinec, se je v okviru predstavitve letnega poročila za leto 2012 dotaknil tematike prodajnega postopka. Delničarje je seznanil, da je bil maja letos zaključen skrbni pregled skupine Helios, h kateremu so pristopili trije interesenti in dva od slednjih sta podala ponudbo za nakup večinskega deleža. Ponudbi za odkup sta podala drugi največji premaznik na svetu, ameriška multinacionalka PPG, in avstrijski Ring International. Na potezi so prodajalci večinskega deleža (zlasti državne banke), ki morajo sprejeti odločitev glede dejanske prodaje Heliosa.

Medij: Večer Avtorji: Petek Rozmari Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 10. 06. 2013 Stran: 3

Po Etolu, Juteksu in Cetisu se novi lastniki obetajo še Cinkarni Celje, Uniorju, Aeru, Banki Celje, Steklarni Rogaška ...

V Zrečah je pravo razburjenje povzročila napoved države, da se odreka večinskemu deležu, ki ga ima v Uniorju. O tem so na eni zadnjih sej poglobljeno razpravljali tudi občinski svetniki, ki se zavedajo pomena, ki ga ima družba v Zrečah. Ne zgolj kot delodajalka - zaposluje več kot dva tisoč ljudi - temveč tudi kot družba, ki pomaga pri vseh lokalnih projektih. Navsezadnje zreška občina v partnerstvu z Uniorjem gradi tekaški center Petre Majdič na Rogli.

A kot je za Večer pred kratkim pojasnil predsednik uprave Darko Hrastnik, je podjetje, ki je sicer zaradi prezadolženosti v postopku finančnega prestrukturiranja, pred prodajo najverjetneje še nekaj časa rešeno. "Unior ima štiri programe, ki so po trženjskih poteh, kupcih, izdelkih in tehnologiji med sabo zelo različni, tako da bo verjetno težko najti kupca, ki bi ga zanimali vsi programi. Morebitni kupec bi verjetno v kasnejši fazi prodajal posamične dejavnosti," je dejal Hrastnik in obenem izrazil željo, da bi morebitni kupec še naprej vzpodbujal in razvijal vse dejavnosti Uniorja, dokapitaliziral podjetje, s tem zmanjšal njegovo zadolženost in ohranil delovna mesta. Ne pozabimo, da je Unior med največjimi proizvodnimi podjetji v Sloveniji, med največjimi izvozniki v državi in med največjimi zaposlovalci. In to ne le v regiji."

Medij: Večer Avtorji: Čokl Vanessa,V.A.,Posnig Gordana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 04. 04. 2013 Stran: 3

Očitno se ni konec, pravijo Večerovi viri na molk v. d. papeževega diplomata v Sloveniji, zdaj ko je zaokrožilo, da se nekdanji ekonom mariborske nadskofije Mirko Krašovec seli - ni jasno, ali (bolj) kazensko ali celo taktično - v samostan na avstrijskem Koroškem. Obtožnica proti Krašovcu in padli vegradovki Hildi Tovšak za Betnavoje pravnomočna

Očitno še ni konec, pravijo Večerovi viri visoko v Cerkvi na molk apostolskega nuncija v Sloveniji Poljaka Juliusza Janusza, zdaj ko je zaokrožilo, da nekdanji, zamenjani ekonom mariborske nadskofije Mirko Krašovec ni več župnik v župnijah na robu nadskofije in da se seli v samostan na avstrijskem Koroškem. Krašovčev in telefon mariborskega nadškofa in metropolita Marjana Turnška sta včeraj zvonila v prazno. Lahko bi šlo, čeprav je manj verjetno, celo za taktični umik dolga leta prvega gospodarstvenika mariborske Cerkve. Ne več kot nekaj tednov so stara ugibanja, ali bi prijateljske obmejne avstrijske škofije lahko pomagale mariborski nadškofiji iz finančnega brezna. A slej ko prej gre za nadaljevanje kazni iz Vatikana zaradi "svetega bankrota" mariborske Cerkve. To bi znalo biti prišteto v tako imenovane tekoče posle, v katerih so vatikanske službe od odstopa prejšnjega papeža. Tudi papežev diplomat v Ljubljani je tačas le v. d., prav tako šefi vatikanskih ministrstev, od koder, kakor smo pisali že jeseni, zna - po kontroli, ki so jo vizitatorji iz Vatikana v Mariboru opravljali pred časom, še pod Benediktom XVI. - zdaj, ko je v Rimu začel novi papež, priti kakšna sankcija tudi zoper trenutni vrh Katoliške cerkve v Sloveniji. Oba nadškofa, Turnšek in zlasti predsednik Slovenske škofovske konference Anton Stres, sta bila v letih, ko se je Cerkev začela finančno lomiti, na funkcijah v Mariboru. Stres je bil pred povišanjem v Ljubljano pomočnik mariborskega nadškofa Franca Krambergerja za gospodarske zadeve. Po njegovem odločilno Stresovo vlogo pri neposrečenih gospodarskih odločitvah (nad)škofije je zadnje mesece omenjal Krašovec, ljubljanski nadškof je odgovarjal, da je v Mariboru - med selitvami z enega na drug visoki položaj v tukajšnji Cerkvi - le reševal, kar je (še) bilo mogoče. Ko se je nadškofiji zgodil finančni zlom in odnesel nadškofa Krambergerja, je kardinal Franc Rode, vplivni Slovenec v Rimu, tesni sodelavec prejšnjega papeža in prijatelj novega, za Večer rekel, da v Mariboru niso slišali vatikanskih opozoril ...

Revna Cerkev po mariborsko

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 28. 12. 2012 Stran: 10

Prodaja premoženja Leta 2012 smo prodali celjski Etol, žalski Juteks, kranjski Savatech, Ljubljanske mlekarne se čakajo na uraden prevzem

Ljubljana - Turbulentno leto 2012 si bomo zapomnili tudi po prodajah nekaterih domačih podjetij. Tujega lastnika so dobile večinoma proizvodne družbe, ker njihovi domači lastniki, prezadolženi domači finančni holdingi, svojih milijonskih dolgov ne morejo vrniti brez prodaj zdravega dela premoženja.

Predvidoma prve dni januarja naj bi domače banke na svoje račune prejele kupnino od prodaje kranjske gumarske družbe Savatech (964 zaposlenih). Konec novembra jo je za skoraj 70 milijonov evrov kupila češka gumarska skupina ČGS, kar je vrednostno največja prodaja iztekajočega se leta. Prodajalka, kranjska Sava, se s prodajo Savatecha ne poslavlja le od gumarstva, temveč tudi od gorenjske prestolnice, saj se je sedež bančnoturistično-nepremičninskega holdinga po več kot devetdesetih letih iz Kranja preselil v Ljubljano.

Medij: Mladina Avtorji: Mekina Borut Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 14. 12. 2012 Stran: 28

Ali cerkev še lahko moralizira o krizi in protestih? Bivši ekonom mariborske nadškofije v pismu razkriva, da je za propad cerkvene finančne hobotnice kriv prav ljubljanski metropolit in slovenski nadškof Stres.

Katoliška cerkev je v tranzicijskem obdobju uživala precejšnjo avtoriteto, ki jo je pridobila po osamosvojitvi, in je v času tranzicije rada dajala moralne napotke. Večinoma prek Komisije Pravičnost in mir, ki jo je ves čas vodil Anton Stres. Tudi tokrat, ob demonstracijah, poskuša Stres nadaljevati ta vzorec. Ta mesec je demonstrante pozval, naj se vzdržijo vsakega nasilja, »najprej fizičnega, nato pa tudi verbalnega, se pravi neprimernega govorjenja, psovk in vseh drugih izražanj nestrpnosti,« kajti protesti, četudi razumljivi, naj bi bili po njegovem delno sporni. Razmere v državi so zelo težke in »vemo, da si vsi, ki so odgovorni v državi in ki nosijo največjo odgovornost za reševanje stanja, resno prizadevajo, da je potrebno sprejeti določene žrtve, če hočemo rešiti stanje, v katerem smo se znašli,« je sporočil. Saj naj bi v tem trenutku potrebovali »predvsem pozitivno energijo, dobro voljo za skupno sodelovanje in razumevanje tudi nekaterih varčevalnih ukrepov, ki se jim ne moremo izogniti«. Si Stres in katoliška cerkev takšne ocene še lahko privošči?

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 22. 11. 2012 Stran: 9

Dokapitalizacija Država sklada sili v dodatno kršenje prevzemnega zakona Od njiju pričakuje, da bo vsak prispeval po 25 milijonov evrov

Ljubljana - Ministrstvo za finance od Kapitalske družbe (Kad) in Slovenske odškodninske družbe (Sod) zahteva, da prispevata denar za 50-milijonsko dokapitalizacijo Nove Kreditne banke Maribor (NKBM), smo izvedeli. Država s tem državna sklada sili v dodatno kršenje zakona o prevzemih.

Izvedeli smo, da ministrstvo za finance pod vodstvom Janeza Šušteršiča pričakuje, da bosta Kad in Sod za dokapitalizacijo NKBM prispevala vsak po 25 milijonov evrov. To so nam potrdili tudi na ministrstvu. Ker zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank še ni začel veljati, izločitev slabe aktive iz NKBM pred koncem 2012 ne h mogoča, zato je edina alternativa za izpolnitev zahtev evropskega bančnega organa dokapitalizacija iz sredstev Kada in Soda, so nam odgovorili. Pojasnili so, da denar, s katerim je država lani dokapitalizirala državna sklada, pri povečanju kapitala NLB ni bil v celoti porabljen.