Zvon Dva Holding

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana,Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 15. 01. 2011 Stran: 19

Na dan, ko je pred 19 leti Vatikan priznal Slovenijo, sta Zvon Ena Holding in Zvon Dva Holding ugotovila, da sta insolventna. Možnosti, da bi se izognila stečaju, je zelo malo. Upravi obeh holdingov bosta upnikom najverjetneje sicer predlagali postopek prisilne poravnave, toda banke upnice se nagibajo k stečaju. Slednjemu se lahko po trditvah naših virov družbi izogneta zgolj, če bodo njuni lastniki našli investitorje, ki bi ju bili pripravljeni dokapitalizirati. Pri tem bankirji poudarjajo, da bi morali v kapital obeh holdingov vložiti več kot sto milijonov evrov, kar pa je glede na dosedanja ravnanja lastnikov, ki so reševanje prelagali le na pleča bank, težko pričakovati.

Zvon Ena Holding je v 54-odstotni lasti Gospodarstva Rast (njegova večinska lastnica je mariborska nadškofija, ostali delež pa je v lasti škofij Celje in Murska Sobota).

Največji posamični lastnik družbe Zvon Dva Holding je s 15,5-odstotnim deležem Slavonski zaprti investicijski sklad (delež ima shranjen na Hypo Alpe Adria Bank), sledijo pa Krekova družba in njeni skladi s skupaj dobro desetino delnic, Interfin Naložbe (5,5-odstotka), Nadškofija Maribor (2,3 odstotka), Deželna banka Slovenije (2,3 odstotka), vrsta drugih cerkvenih institucij...

Insolventnost sta morala holdinga razglasiti, ker imata že več kot dva meseca neporavnane obveznosti, ki presegajo 20 odstotkov vseh obveznosti družbe (trajnejša nelikvidnost). Če v vmesnem času upniki ne bodo predlagali stečaja, bo sodišče začelo odločati o predlogu prisilne poravnave predvidoma šele aprila, v primeru predloga za stečaj pa kakšen mesec prej.

Največji upniki Zvona Ena Holdinga so banke, ki jim dolguje skoraj 230 milijonov evrov, ter Zvon Dva Holding, ki se je za Zvon Ena Holding zadolžil za več kot sto milijonov evrov. Zvon Dva Holding bankam skupaj dolguje okoli 140 milijonov evrov. Med bankami je daleč največja upnica NLB, ki ji oba Zvona dolgujeta več kot sto milijonov evrov, ostale večje upnice pa so po naših informacijah Abanka Vipa, Banka Celje, Gorenjska banka in Hypo banka.

Za posojila sta holdinga zastavila vse svoje premoženje. Poleg T2, ki je že v postopku prisilne poravnave, med njune večje naložbe sodijo še deleži v Heliosu, Iskri Avtoelektriki, Cinkarni Celje, Abanki Vipi, Mladinski knjigi, Steklarni Rogaška, Petrolu, Tovarni olja Gea, Cetisu Grafu, TKK Srpenici...

 

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Odmev Datum: 05. 01. 2011 Stran: 5

Nekako v ozadju borznega dogajanja v prvi kotaciji Ljubljanske borze so ob koncu lanskega leta med drugimi delnicami močno pridobivale vrednost delnice nekaterih finančnih holdingov, ki zadnja leta - tudi oziroma predvsem zaradi več kot triletnega negativnega delniškega trenda na Ljubljanski borzi - ne poslujejo najbolje. Tečaji so morda drveli navzgor tudi zaradi tega, da bi si nekateri pomembni lastniki teh finančnih holdingov (omenjajo se zlasti NFD Holding, Hram Holding, Finetol, Mercato, Zvon Dva Holding) izboljšali svoje bilance.

---

Dvomimo, da so od decembrskih dvigov tečajev, NFD Holdinga recimo zakar 350 odstotkov, kaj prida imeli mali delničarji teh holdingov, saj so bili posli v celotnem decembru lekarniške velikosti - še največ za 150 tisoč evrov prav z NFD Holdingom.

V mnogih primerih so delnice finančnih holdingov odkupovali kar pomembni večji lastniki sami ali pa tako ali drugače z njimi povezane družbe. Zanimiv je primer Finetola, kjer je družba CBH, pri kateri je zastopnik Finetolov nadzornik Janko Kastelic, zadnji lanski trgovalni dan izvedla edini posel z delnico Finetola in tečaj tej delnici z 32 evrov dvignila na 40. Ali gre za borzno manipulacijo, naj bi v prihodnjih dneh presojali predstavniki Agencije za trg vrednostnih papirjev, ki bi lahko z nekaterimi sankcijami naredili več reda na tem področju.

Svoje bi z bolje delujočim in predvsem bolj likvidnim trgom morali narediti tudi predstavniki Ljubljanske borze, kjer je bilo lani z vsemi vrednostnimi papirji le za slabe pol milijarde evrov poslov ali približno toliko kot pred dvanajstimi leti, v času po aferi Dadas.

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana Teme: Mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 29. 12. 2010 Stran: 20

Ljubljana - Napovedi, da bi Zvon Ena Holding lahko v kratkem končal v insolventnih postopkih, so vse bolj verjetne. Njegovi tuji svetovalci, ki so jih izbrali v Vatikanu, so po dveh mesecih minuli petek bankam posredovali predlog sanacijskega načrta.

---

Toda ta je za banke upnice z Novo Ljubljansko banko na čelu podcenjujoč in popolnoma nesprejemljiv. Namesto da bi ponudili zahtevane garancije, da bo družba dokapitalizirana ali da bodo banke poplačane, namreč predlagajo, naj banke pristanejo deloma na odpis terjatev in deloma na njihovo pretvorbo v podrejeni dolg (tako imenovano mezaninsko financiranje).

 

Po naših informacijah je mednarodna skupina svetovalcev iz skupine TMF (ukvarja se s pripravo projektov reorganizacije, zmanjševanja stroškov in pripravo podrobnih finančnih izkazov) in investicijske banke Rothschild, ki jih je najela Nadškoftja Maribor kot posredno večinska lastnica Zvona, dala jasno vedeti, da lastnikom ne bodo predlagali dokapitalizacije podjetja, kar so zahtevale banke. Po enem od scenarijev so sicer predvideli tudi denarno dokapitalizacijo v višini 60 milijonov evrov, vendar niso dali zagotovil, ali in kdo bi sploh dokapitaliziral Zvon.

NLB je pred časom želela, da bi iz reševanja Zvona izločili telekomunikacijsko družbo T2, da se njeno poslovanje zaradi agonije lastnika ne bi poslabšalo, toda Zvonovi svetovalci so izrecno povedali, da si želijo reševati Zvon in njegove naložbe kot celoto. Ponudili so, da bi vodili sanacijo T2 in odprodajo naložb, s katerimi naj bi se poplačale banke. Poleg T2 med večje naložbe Zvona sodijo še deleži v Heliosu, Iskri Avtoelektriki, Cinkarni Celje, Abanki Vipi, Mladinski knjigi, Steklarni Rogaška, Petrol...

 

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 01. 12. 2010 Stran: 21

Ljubljana - Lastniki Abanke Vipe, ki so minuli teden podpisali pogodbo o skupni prodaji, so si povsem omejili razpolaganje z delnicami Abanke. Tudi če z doseženo kupnino ne bodo zadovoljni in tudi če s prodajo ne bodo soglašali njihovi nadzorni sveti, se lahko zgodi, da bodo prisiljeni prodati svoje deleže Abanke. V sporazumu je namreč določeno, da zadostuje, da se z izbiro finančnega in pravnega svetovalca ter samo prodajo Abanke Vipe strinjajo lastniki, ki imajo skupno 50 odstotkov delnic iz prodajnega sporazuma. Ker so prodajni sporazum podpisali lastniki s 50,1 odstotka lastništva Abanke, bodo torej o vseh nadaljnjih prodajnih postopkih odločali lastniki četrtine delnic Abanke. Glede na hude finančne težave pomembnega dela lastnikov bi tako lahko bili v prihodnjih mesecih priče razprodaji Abanke.

---

Skoraj 40 odstotkov Abanke zastavljenih

Pogodbo o skupni prodaji so podpisali Sava (23,83 odstotni delež Abanke), Gorenjskabanka (9,9) , BPT (4,75), Vipa Holding (3,71), Daimond (3,55), Zvon Ena Holding (2,42), Cinkarna Celje (0,72), Vipa (0,62), Iskratel (0,2), Zvon Dva Holding (0,16) in GBD (0,15). Kot razkriva pogodba o skupni prodaji, ima delnice Abanke za posojila pri bankah zastavljenih sedem od enajstih podpisnikov sporazuma. Skupno je tako zastavljenih 37,5-odstotka delnic Abanke. Poleg tega so za 26 odstotkov delnic sklenjene odkupne pravice (call opcije) , za 21,9 odstotka delnic pa prodajne pravice (put opcije). To potrjuje ocene o stiski lastnikov, ki jih v prodajo banke pod prisilo silijo lastne finančne težave in iztekajoča se bančna posojila.

Pogodba, ki smo jo pridobili, razkriva, da je posamezni podpisnik dolžan vsakemu od ostalih podpisnikov plačati po 500.000 evrov kazni, torej skupaj do pet milijonov evrov, če bi posamezni podpisnik mimo preostalih podpisnikov prodal delnice. Podpisnik se lahko kazni izogne zgolj, če bi katera od bank posameznemu delničarju zasegla delnice Abanke ali če bi kateri od odkupnih oziroma prodajnih upravičencev izvršil prodajno oziroma nakupno pravico.

Odloča le še četrtina delničarjev

Medij: Delo Avtorji: Jenko Miha Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 14. 09. 2010 Stran: 9

Vegrad

Golob Matzele uresničil napoved in posebno revizijo zahteval prek sodišča Ugotovitve v reviziji bodo podlaga za morebitno tožbo proti Hildi Tovšak

Ljubljana - Državna Posebna družba za podjetniško svetovanje (PDP), kije 29-odstotna lastnica Vegrada, je včeraj na Okrožno sodišče v Celju poslala predlog za posebno revizijo v velenjskem gradbenem podjetju, je potrdil izvršni direktor PDP Matej Golob Matzele. Če bo revizija ugotovila nepravilnosti, bodo v PDP vložili odškodninsko tožbo proti prejšnjemu vodstvu Vegrada, ki ga je vodila Hilda Tovšak, je še dodal Golob Matzele.

---

Znano je, da je PDP imenovanje posebnega revizorja zahtevala že na Vegradovi skupščini, kije bila konec avgusta. A družba pooblaščenka Vegrad Naložbe in Zvon Dva Holding, ki imata skupaj 67,4-odstotni delež, predloga PDP nista podprla. Ker posebnega revizorja delničarji niso podprli, ga lahko imenuje sodišče.

V PDP so posebnega revizorja predlagali, ker nimajo informacij o poslovanju družbe. Zato predlagajo posebnega revizorja, ta bi pregledal posamezne posle in transakcije, ki so z vidika manjšinskih delničarjev družbe potencialno najškodljivejši za družbo in s tem za delničarje. Po predlogu PDP bi posebna revizija preverila poslovanje Vegrada v zadnjih petih letih, pri čemer bi med drugim pregledali predvsem ustanovitev in prenos poslovnih deležev v hčerinskih družbah Vegrada, in sicer Vegrad-Hotel-AM, Vegrad Casino, Vegrad Gradnja, Vegrad-Inde in drugih. Revizija naj bi pregledala poslovanje teh družb in ugotovila, ali se je družba pooblaščenka z lastništvom teh družb okoristila. Poleg tega naj bi revizorji pregledali posle med Vegradom ter njenimi hčerinskimi družbami in družbami, ki so v solasti članov poslovodstva Vegrada. Za posebnega revizorja je PDP predlagala revizijsko družbo Deloitte Revizija.

Medij: Delo Avtorji: Červek Urban Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva Datum: 21. 08. 2010 Stran: 3

Razmer v Vegradu seje v pogovoru za Delovo ponedeljkovo prilogo P & D dotaknil tudi Mirko Krašovec (na fotografiji), predsednik uprave podjetja Gospodarstvo Rast v večinski lasti mariborske nadškofije. Cerkev je namreč prek Zvon dva holdinga manjšinski delničar Vegrada. Kot je zatrdil, Cerkev tam, kjer ima odločilno vlogo, vedno deluje kot odgovorni lastnik jn gleda tudi na interese delavcev. »Če ne bi delovala tako, torej najprej v skupno dobro in šele nato v korist lastnika, zdaj ne bi bili v takšnih finančnih težavah, kot smo,« je menil Krašovec. »Tam, kjer imamo manjše deleže, pa je težko tako delovati. Še posebej, če kot manjšinski delničar nimaš niti svojega člana v nadzornem svetu.

---

Tudi v Vegradu Zvon dva holding nima svojega člana med nadzorniki. Poleg tega pa je treba pripomniti, da je Cerkev posredno večinski lastnik le pri Zvon ena holdingu, pri Zvon dva holdingu je pa le manjši solastnik,« je dodal. »Vsekakor pa je gospodarska kriza posledica moralne krize. Odgovorni so zavajali in delovali v interesu svojega bogastva, svojega 'kraljestva', in ne v interesu lastnikov podjetja in njegovih delavcev. Ta egoizem, nepripravljenost pomagati in delati v skupno dobro je vzrok te krize. Ker se človek ni znal omejiti v svojih apetitih in ker ti apetiti niso bili dovoij kontrolirani. Kriza je zato dober nauk. Zdaj bodo morali odgovorni v svoje odločitve vključiti tudi interese delavcev in lastnikov po dolgoročnem razvoju podjetij,« je povedal glavni finančnik mariborske nadškofije.

Medij: Finance Avtorji: Tomažič Janez Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 08. 06. 2010 Stran: 3

Število delničarjev v finančnih holdingih počasi a vztrajno upada; delnice holdingov slabo likvidne

Delnice nekaterih holdingov, denimo NFD Holdinga, Maksime Invest in Pivovarne Laško, kotirajo tudi do 40 odstotkov nad nekonsolidirano knjigovodsko vrednostjo. Ker je pričakovati upadanje tečajev, je za male delničarje smiselna prodaja teh delnic.

---

Finančni holdingi, ki so nastali iz privatizacijskih skladov, imajo veliko delničarjev, NFD Holding jih ima na primer več kot 59 tisoč. Zaradi minulih zgrešenih naložb se topijo knjigovodske vrednosti teh družb. Pogledali smo, kje so, če jih primerjamo s tržno vrednostjo.

Valantova holdinga krepko nad knjigovodsko vrednostjo

NFD Holding in Maksima Invest sta podpisala sporazum o finančnem inženiringu (sopodpisniki so še Finetol, Fidina in Daimond) za prevzem Istrabenza in si s tem nakopala milijonsko izgubo. Včeraj je tako NFD Holding kotiral 38 odstotkov nad nekonsolidirano knjigovodsko vrednostjo, Maksima Invest pa sedem odstotkov nad knj igovodsko vrednostjo. Zakaj zaradi slabega poslovanja delnica Maksime Invest ne upade pod knjigovodsko vrednost? V zadnjih mesecih so skoraj vso ponudbo pokupile družbe Petin Zdenka Pavčka, Art Decor in Metal Profil. Ali je družba Art Decor vzdrževala tečaj Maksime Holdinga, smo pred časom vprašali na ATVP, a nam niso odgovorili. Na Art Decorju pa je bil direktor vedno nedosegljiv.

Delnice zadolženih Holdingov Zvona Ena in Zvona Dva kotirajo pri 37 in 15 centih, kar je slabih šest oziroma tri odstotke knjigovodske vrednosti. Družba Maksima Holding, za katero je bila izglasovana prisilna poravnava, ima negativen kapital, pravtako povsem izčrpana je družba Center Naložbe.

Pametno se je znebiti delnic finančnih holdingov

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 28. 05. 2010 Stran: 9

Zavarovalnica je hotela v NS še dva predstavnika, a je dobila le enega Po novem devet nadzornikov - S svojim predstavnikom v NS tudi mali delničarji

Ljubljana - Kranjski Savi je včeraj uspelo preprečiti, da bi Zavarovalnica Triglav v nadzornem svetu Abanke Vipe dobila še tretjega člana nadzornega sveta. To se ni zgodilo, ima pa tretja največja domača banka po novem devetčlanski nadzorni svet, saj so včeraj delničarji vanj imenovali še dva predstavnika, Blaža Brodnjaka kot predstavnika Zavarovalnice Triglav in Andraža Gruma kot predstavnika malih delničarjev.

---

Glasovanje o novih nadzornikih je bila tudi glavna točka včerajšnje dobro obiskane skupščine Abanke Vipe, ki je bila prvotno namenjena le glasovanju o delitvi dobička, razrešnici upravi in nekaterim spremembam statuta banke. Zasluge za širitev dnevnega reda še z glasovanjem o novih nadzornikih ima Zavarovalnica Triglav (25,6-odstotna lastnica banke), ki je izkoristila statutarno možnost in delničarjem v roku predlagala širitev nadzornega sveta s sedanjih sedem članov na devet, kar omogoča tudi statut banke.

---

Nadzorni svet Abanke Vipe je po novem devetčlanski. Kranjska Sava ima v njem dva prestavnika, to sta predsednik in član uprave Janez Bohorič in Miha Dolinar. Cerkveni Zvon ima v nadzornem svetu dva člana, in sicer Simona Zdolška in Uroša Rožiča, Zavarovalnico Triglav pa zastopata Vladimir Mišo Čeplak in po novem še Blaž Brodnjak. V NS banke so še prvi mož Dnevnika Branko Pavlin, Slaven Mičkovič kot predstavnik ministrstva za finance in Andraž Grum kot predstavnik malih delničarjev. Grum in Brodnjak bosta svoj štiriletni mandat nastopila 30. maja.

---

Abanka je leta 2009 povečala obseg bilančne vsote za 18 odstotkov, na 4,5 milijarde evrov, čisti dobiček pa za tri odstotke, na 22,9 milijona evrov. Po letošnjih načrtih bi banka ob koncu leta dosegla 36 milijonov evrov dobička pred davki oziroma 29 milijonov evrov po davkih, kar pa v banki glede na trenutne gospodarske razmere ocenjujejo kot ambiciozen načrt.

---

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 31. 03. 2010 Stran: 23

Ljubljana - Leto 2009 je bilo za slovenske holdinške družbe najslabše doslej. Samo deset borznih holdingov, ki so v zadnjih dneh že razkrili podatke o svojem poslovanju, je lani ustvarilo kar 215 milijonov evrov čiste izgube, kar je trikrat več kot v letu 2008.

---

Največjo izgubo med analiziranimi holdingi je lani ustvaril Center Naložbe, ki mu sledijo Zvon Ena Holding, Maksima Holding in NFD Holding. Samo omenjene štiri družbe, ki imajo skoraj 150.000 malih delničarjev, so lani ustvarile 230 milijonov evrov čiste izgube, v zadnjih dveh letih pa že več kot 310 milijonov evrov.

Slabi rezultati so v pretežni meri posledica rekordnih odpisov in slabitevfinančnih naložb. Zvon Ena Holding, Zvon Dva Holding, Sava, Maksima Holding, Aktiva Naložbe, Center Naložbe, NFD Holding, Triglav Naložbe, Modra Linija Holding in Finetol so lani oblikovali za skoraj 250 milijonov evrov odpisov in slabitev, v zadnjih dveh letih pa za več kot 400 milijonov evrov.