Zvon Dva Holding
Kdo bolje šahira
Medij: Večer Avtorji: V. A.,Čokl Vanessa,I. F. Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 05. 04. 2011 Stran: 9
Banke upnice bodo prednostne pravice pri terjatvah do obeh Zvonov uveljavile, in to brez velike sentimental nosti, pravi ekonomist dr. Bogomir Kovač o reševanju z nasedle ladje mariborskih cerkvenih financ. V Zvonih tišina, v nadškofiji, ki soji pisali mali delničarji, pa do konca tedna obljubljajo "konkretno možno rešitev"
"Izvedeli smo, da je iz NKBM prišlo do prve zaplembe premoženja cerkvenih holdingov Zvon Ena in Zvon Dva. Omenjena banka naj bi bila unovčila premoženje v skupni vrednosti 23,7 milijona evrov. Gre za 5,6 odstotka domžalskega Heliosa, slabe 4 odstotke Cinkarne Celje, dobra 2 odstotka Petrola in za 75.400 delnic Krke ... Zato se sprašujemo, ali bo 65.000 delničarjev obeh Zvonov ostalo brez vsega premoženja in ali bosta oba holdinga šla po poti Šrotovih holdingov Infond in Center Naložbe in Bavčarjevega holdinga Maksima?" piše v odprtem pismu mariborskemu nadškofu in metropolitu Marjanu Turnšku predsednik društva Mali delničarji - Skupaj smo močnejši Rajko Stankovič. Prek nadškofijskega Gospodarstva Rastje mariborska nadškofija večinska lastnica Zvona Ena, neposredno ali posredno je zvezana z obema od začetka letošnjega leta plačilno nesposobnima holdingoma. Finančno nasedla mariborska Cerkev skuša po investicijskem megalomanstvu, podprtem z radodarnimi bančnimi krediti v letih gospodarske rasti, rešiti, kar je mogoče. Med obljubami, ki so jih dali v nadškofiji, ko je finančno počilo, je bila zelo visoko skrb za male delničarje, ki so v tej zgodbi slej ko prej, ker so verjeli, da bo Cerkev na njihovo premoženje skrbno pazila.
Bo kaj ostalo faranom?
Zvon holdinga: Je NKBM potegnil ročno zavoro?
Potezo NKBM-a je po ugibanjih Dnevnika najbrž izzval petkov predlog prisilne poravnave, v kateri Zvon ena in Zvon dva upnikom, ki jim dolgujeta čez 376 milijonov evrov, ponujata zgolj 16- oziroma 15-odstotno poplačilo terjatev. Po pričakovanjih naj bi sprožila učinek domin, ko bodo z unovčevanjem zastavljenega premoženja začele tudi druge banke, tako kot se je to zgodilo v primeru Infond Holdinga.
Tako bo skušal NLB po pričakovanjih Dnevnika izterjati oziroma vsaj deloma poplačati več kot 150 milijonov evrov, Abanka slabih 75 milijonov evrov, Banka Celje nekaj več kot 35 milijonov evrov, Gorenjska banka 31 milijonov evrov, Hypo Alpe Adria Bank 18 milijonov evrov, še dodatnih deset pa odpade na Banko Koper, Unicredit banko Slovenija ter Raiffeisen banko.
Zasegli premoženje Zvonoma
Banka je po poročanju časnika unovčila premoženje v skupni vrednosti 23,7 milijona evrov. Gre za 5,6 odstotka domžalskega Heliosa, slabe štiri odstotke Cinkarne Celje, dobra dva odstotka Petrola in 75.400 delnic Krke.
V Društvu - Malih delničarjev – Skupaj smo močnejši (MDS) ugotavljajo, da organi nadzora tako v T-2, ki je v lasti Zvonov, kot v Zvonu Ena niso opravili svojega dela. "Ali gredo Cerkveni Zvonovi po poti tajkunov," se sprašujejo. "Vse kaže, da bo 65 tisoč delničarjev ostalo brez premoženja, Nova KBM pa je zabila prvi žebelj v krsto."
Pišejo tudi o Milanu Krambergerju,ki od T-2 terja 3,5 milijona evrov. "Ni nam jasno, kako je lahko v tako kratkem času zaslužil takšno vsoto denarja, ob tem pa še postal skoraj 0,5-odstotni lastnik podjetja," se sprašujejo in poudarjajo, da bodo ceno za to plačali delničarji.
Zvonoma NKBM menda že zasegla premoženje
NKBM naj bi že zasegla del premoženja Zvonov
NKBM Zvonoma zasegla premoženje
Prvi zasegi premoženja propadlima Zvonoma
Škandalozni predlog sanacije cerkvenih Zvonov: upnikom bi odpisali 300 milijonov
Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 01. 04. 2011 Stran: 25
Ljubljana - Vodstvi holdingov Zvon Ena in Zvon Dva, ki skušata bankrotirani družbi sanirati skozi prisilno poravnavo, sta navadnim upnikom, ki jim dolgujeta čez 376 milijonov evrov, dala na izbiro: ali sprejmejo poplačilo pičlih 16 oziroma 15 odstotkov terjatev ali pa bodo njihove izgube v primeru stečaja še višje.
Če bi banke potrdile predlagani prisilni poravnavi, bi se Zvon Ena razdolžil za dobrih 200 milijonov evrov, Zvon Dva pa za več kot 100 milijonov evrov. Prvi bi moral sicer upnikom najkasneje do leta 2015 vrniti okrog 40, drugi pa 18,5 milijona evrov, pri čemer se terjatve ne bi obrestovale. »Zasledovali bomo cilj zniževanja obresti za posojila s strani ločitvenih upnikov, dogovor o moratoriju na servisiranje dolga in reprogram posojil,« so kot enega glavnih ukrepov sanacije navedli v Zvonu Ena Holdingu.
Upnike bi poplačali z razprodajo naložb
Viri za poplačilo upnikov bi bili tudi dobički, ustvarjeni z upravljanjem naložb, vendar bi se jih poplačalo predvsem z odprodajo tako kratkoročnih kot dolgoročnih naložb. Katere bi prodali in kdaj, niso razkrili. »Navajanje predvidenih cen, po katerih bodo naložbe prodane, in rokov za prodajo, bi lahko omogočilo špekulacije s strani potencialnih kupcev, ki bi se zavedali dejstva, da družba do določenega dne mora prodati posamezno premoženje, s čimer bi bilo moč izsiljevati znižanje kupnine,« sta pojasnili obe družbi.
Upniki T-2 prevzemajo vajeti
Medij: Večer Avtorji: Ambrož Nina Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 30. 03. 2011 Stran: 11
Mariborskemu telekomunikacijskemu operaterju T-2 se obeta nova skupščina, ki jo bo sklical pooblaščenec upnikov, kranjski Gratel. Ta očitke o svojih prenapihnjenih terjatvah zanika
Na včerajšnjem sestanku upniškega odbora mariborske telekomunikacijske družbe T-2 v postopku prisilne poravnave (od 13. januarja) je Gorazd Tršan, predsednik upniškega odbora in pravni zastopnik podjetja Gratel iz Kranja, dobil pooblastilo, da prevzame vajeti in odločno nastopi proti upravi operaterja. Ta v načrtu finančnega prestrukturiranja še vedno predlaga upnikom nesprejemljivi 65,4-odstotni odpis navadnih terjatev in poplačilo dolga v osmih letih. Novih odločitev, kako najti zadovoljivejši izhod, pa ne razgrinja.
Upniški odbor kot skupščina T-2
Društvo MDS nasprotuje konverziji terjatev v lastniške deleže T-2
Medij: Večer Avtorji: G. R. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 29. 03. 2011 Stran: 10
Zaradi informacij o domnevno prenapihnjenih terjatvah je Društvo malih delničarjev na policijo, tožilstvo in davčno upravo poslalo zahtevo za ukrepanje
"Društvo Mali delničarji - skupaj smo močnejši (MDS) nasprotuje morebitnemu lastniškemu konvertiranju dolga podjetja T-2 do podjetja Gratel in drugih lastniško povezanih podjetij Jurija Krča, saj obstaja utemeljeni sum, da so izkazane terjatve na računih prenapihnjene in jih mora najprej pregledati sodno zapriseženi izvedenec gradbene stroke ter telekomunikacij. Šele na podlagi strokovnih ugotovitev glede pravilnosti izdanih računov se lahko pristopi k reševanju insolventnosti podjetja T-2," so včeraj, po skupščini prezadolženega T-2, sporočili iz društva MDS.
"Društvo MDS kot delničar in zastopnik malih delničarjev delniške družbe Zvon Ena Holding, ki je 95odstotna lastnica podjetja T-2, aktivno spremlja vse dogodke v zvezi s problematiko družbe Zvon Ena Holding ter ugotavljanja morebitnega oškodovanja delničarjev ter drugih nezakonitih dejanj, ki so privedla do insolventnosti te družbe." Zato je njihovo pozornost pritegnilo obvestilo, ki so ga prejeli v elektronski obliki. Iz vsebine prejetega obvestila je Društvo MDS razbralo, da naj bi se bil pojavil "organizator" in v obdobju od leta 2004 naprej preko več svojih podjetij, ki so tudi že izbrisana iz registra aktivnih podjetij, nekatera pa so še delujoča in še vedno poslujejo, ter drugih povezanih podjetij vzpostavil verigo fiktivnih trgovcev - missing traderjev. Ti naj bi bili izdajali račune z visokimi zneski za plačilo v resnici neopravljenih ali preplačanih storitev povezanim osebam.







