Zvon Dva Holding

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 25. 05. 2011 Stran: 24

Ljubljana - Nova Ljubljanska banka (NLB) je zahtevala stečaj cerkvenega holdinga Zvon Ena, ker je po njenem mnenju tudi poplačilo v višini borih 16 odstotkov, kolikor v prisilki »obljublja« uprava Zvona, daleč od realnosti. Ne le da bi z odprodajo premoženja zbrali premalo denarja za poplačilo zavarovanih upnikov. Ker bodo z zasegi premoženja skoraj zagotovo sledili še preostali upniki, zaradi propadle naložbe v T2 pa se Zvonu obeta tudi do 77 milijonov evrov visoka dodatna obveznost, bi navadni upniki dobili vrnjenih kvečjemu nekaj odstotkov oziroma celo manj, kot predvideva Zvon v primeru stečaja, so prepričani v NLB pod vodstvom Boža Jašoviča.

Da je predlagana sanacija Zvona praktično neuresničljiva, NLB že v samem ugovora izpostavi, da »kot ločitveni upnik ne bo podala nikakršnega soglasja k reprogramu in spremembi pogojev terjatev, kijih ima do dolžnika«. »Ravno tako ni pričakovati, da bo svoje terjatve reprogramirala ločitvena upnica Nova KBM, ki je že začela unovčevanje zavarovanj,« so navedli v banki, ki je do Zvona izpostavljena s skoraj sto milijoni evrov. Ker je finančna sanacija, ki bi trajala do leta 2015, temeljila na reprogramu posojil in znižanju obrestne mere za polovico, je usoda Zvona, vsaj po trenutnem načrtu, zapečatena.

Medij: Delo Avtorji: Červek Urban Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 24. 05. 2011
Stran: 9

Čigavo bo mariborsko telekomunikacijsko podjetje?

Maribor - Prisilna upraviteljica Milena Sisinger bo danes objavila rezultate dokapitalizacije mariborskega telekomunikacijskega podjetja T-2, potem ko seje konec prejšnjega tedna iztekel rok za vplačilo novih delnic. Če bo dokapitalizacija uspela, bo po pričakovanjih večinski lastnik postal njegov največji upnik, kranjski Gratel, ki je za T-2 gradil informacijsko omrežje, sedanji lastnik Zvon Ena Holding pa bo razlaščen. Ce bo dokapitalizacija uspela, bo večinski lastnik verjetno postal največji upnik Gratel, kije gradil informacijsko omrežje, Zvon Ena Holding pa bo razlaščen Gratel in drugi večji upniki so v postopku prisilne poravnave T-2 izkoristili določilo, po katerem lahko upniki z znižanjem osnovnega kapitala in dokapitalizacijo lastniško vstopijo v podjetje. Upniški odbor T-2, ki ga vodi odvetnik Gratela Gorazd Tršin, je tako pred dobrim mesecem sprejel dokapitalizacijo v višini do milijona evrov. Odgovora na vprašanje, ali so vplačali svoj delež, včeraj na Gratelu nismo dobili. Komentarja niso želeli dati niti v škofjeloškem Lokainvestu, ki ima do T-2 osem milijonov evrov terjatev.

Medij: Večer Avtorji: V. A. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 24. 05. 2011 Stran: 10

Finančni holding Zvon Ena, ki je v večinski lasti Gospodarstva Rast, gospodarske družbe mariborske nadškofije, in zadnje mesece plačilno nesposoben ter v prisilni poravnavi, se trudi, da banke upnice ne bi kar unovčevale premoženja, zastavljenih delnic, kakor je pred časom storila NKBM in Zvonove bilance s tem potisnila še globlje v minus. Zdaj, ko se je neuradno razširilo, da NLB, še ena banka v večinski državni lasti, ki je gospodarskim družbam okrog nadškofije v dobrih letih rada odobravala kredite, terja stečaj Zvona Ena, so se v imenu 65 tisoč malih delničarjev oglasili v društvu Mali delničarji - Skupaj smo močnejši. Vsaka prisilna poravnava je boljša kot stečaj, so prepričani in opozarjajo na, kakor pravijo, prvovrstne Zvonove naložbe v dobrih slovenskih podjetjih. Spet se vse vrti okrog telekomunikacijskega podjetja T-2 in domnevnega odvzema lastništva zadolženega Zvona Ena v T-2.

Medij: Žurnal Avtorji: Košir Matej,Pernat Katarina Teme: Mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Slovenija Datum: 23. 04. 2011 Stran: 17

Marjan Turnšek. Za grehe, ki jih ne manjka niti v cerkvenih vrstah, nikomur ni treba umreti na križu, meni mariborski nadškof.

Ob velikonočnih praznikih smo se znašli sredi vladne krize, v bistvu pa smo že dalj časa sredi neke splošne moralne krize ... Gospodarska in finančna kriza nam je odprla oči bolj kot vse drugo prej. Tudi glede zavedanja, da obstaja še globlja kriza. Svet se je v zadnjih 200 letih postavil na ekonomiji, ki temelji na profltu. Dobiček je nekaj neosebnega, in če človek vidi samo to smer in mu je samo to cilj vsega prizadevanja - osebnega in družbenega -, potem nastopi moralna kriza. Ampak tudi Cerkev je šla na pot od duhovnega k materialnemu... Cerkev je božja in človeška ustanova. Sestavljamo jo čisto normalni ljudje, kar pomeni, da smo slabotni, grešni, ampak sveti. Zato se v Cerkvi skozi zgodovino dogaja marsikaj. Zato ni nenavadno, da enkrat pride v javnost tudi cerkvena grešnost.

Ko ste nastopili oziroma prevzeli nadškofijo, ste rekli, da je sveti duh milostnejši, ko vi grešite. Ali ni bil to napačen signal vsem, ki delajo znotraj Cerkve? Če bi bilo to res, potem za nas ni rešitve. Pa ne samo za mariborsko nadškofijo, ampak za človeka. Če Bog ne bi bil bolj usmiljen, ko grešimo, potem je človeštvo obsojeno na propad, ker človek se sam iz krivde greha ne more rešiti. Ampak nekaterih stvari, kot je materialni dolg, se tako ne da rešiti. To pa gotovo. Vsak mora, česar je zmožen. Naj povem po domače: če nekdo ukrade avto ter pride k spovedi in pove, da je avto ukradel, spoved ne velja, če avta ne vrne.

Torej lahko rečemo, da je vaš predhodnik Mirko Krašovec naredil vse, kar je v njegovi moči, da bi popravil napake? Glejte, v imenu drugega ne morem govoriti. Zase lahko rečem, da mariborska nadškofija od mojega prihoda poskuša vse to popraviti.

Ob vašem imenovanju ste se že opravičili vsem malim delničarjem in pravite, da se trudite, da bi jim vrnili denar, ki so ga vložili. Kot kaže, pa bodo izgubili vloženih 85 odstotkov. Mislite, da je opravičilo dovolj? Na moralni ravni več ni mogoče narediti. Kar se čisto praktične ravni tiče, pa je to stvar uprave in drugih organov, ki se temu posvečajo. Proces še ni končan, zato tudi še ni mogoče reči, kaj in kako bo na koncu. Vsaka vnaprejšnja sodba pa je moralno sporna.

Ali ste glede na to, kar se je dogajalo v času Krašovca, mogoče vendarle razmislili o kakšnih sankcijah?

Medij: Večer Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 22. 04. 2011 Stran: 1

V društvu Mali delničarji - Skupaj smo močnejši ostro nasprotujejo razlastitvi družbenikov T-2 v postopku prisilne poravnave. Prepričani so, da je torkov sklep upniškega odbora T-2 o odvzemu lastniškega deleža cerkvenemu holdingu Zvon Ena (ta je 95,15-odstotni lastnik) in njegovim 29.600 delničarjem nezakonit in ničen. Zato so na Zvonovo prisilno upraviteljico Mojco Breznik in upravo bankrotiranega Zvona Ena naslovili zahtevo, da nemudoma sprožijo pravni postopek za zaščito interesov delničarjev. Breznikova utemeljuje, da so ukrepi stvar uprave, ta molči, predsednik upniškega odbora Gorazd Tršan, sicer pooblaščenec kranjske družbe Gratel in odvetnik, pa vse očitke zanika. "Gratel in njegova podjetja izkazujejo terjatve, ki niso odraz dejanskega stanja," je prepričan predsednik društva Rajko Stankovič.

Medij: Večer Avtorji: Ambrož Nina Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 22. 04. 2011 Stran: 11

Medtem koje razlastitev Zvona v T-2 zaradi domnevnih goljufij, povezanih z Gratelom, po mnenju društva malih delničarjev nezakonita, v Gratelu zatrjujejo obratno in prisegajo na svojo čistost

V društvu Mali delničarji - Skupaj smo močnejši ostro nasprotujejo razlastitvi družbenikov mariborske telekomunikacijske družbe T-2 v postopku prisilne poravnave. Prepričani so, da je torkov sklep upniškega odbora T-2 o odvzemu lastniškega deleža cerkvenemu holdingu Zvon Ena (ta je 95,15odstotni lastnik) in njegovim 29.600 delničarjem nezakonit in ničen. Zato so na Zvonovo prisilno upraviteljico Mojco Breznik in upravo bankrotiranega Zvona Ena naslovili zahtevo, da nemudoma sprožijo pravni postopek za zaščito interesov delničarjev. Breznikova utemeljuje, da so ukrepi stvar uprave, ta molči, predsednik upniškega odbora Gorazd Tršan , sicer pooblaščenec kranjske družbe Gratel in odvetnik, pa vse očitke zanika.

Je Gratel na gradbiščih "telovadil"?

"Razlog za uveljavitev instituta ničnosti je v tem, da Gratel in njegova podjetja izkazujejo terjatve, ki niso odraz dejanskega stanja in vsaj za nekajkrat presegajo dejansko opravljeno delo," je prepričan predsednik društva Rajko Stankovič . Četudi upraviteljica prisilne poravnave Milena Sisinger in Gorazd Tršan menita drugače, medtem ko se sklicujeta na knjigovodske izkaze in preizkus dolgov, predstavnik Malih delničarjev postreže z navedbami o domnevnih goljufijah, povezanih s podjetjem Jurija Krča Gratel, ki je za T-2 gradilo optično omrežje.

Medij: Dnevnik Avtorji: T. M. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 21. 04. 2011 Stran: 19

Ljubljana - Čeprav bi morala zaradi visoke izpostavljenosti do bankrotiranega Zvona Dva Holdinga vajeti upniškega odbora prevzeti Nova Ljubljanska banka (NLB) - nanjo odpade skoraj polovica od 122 milijonov evrov navadnih terjatev - pa se to na seji prejšnjo sredo ni zgodilo. Državna banka, ki je nasedla tudi v Zvonu Ena, je namreč to pravico odklonila, enako pa so storili tudi v Gorenjski banki (več kot 17 milijonov evrov) in Abanki Vipa (dobrih 16 milijonov evrov).

Predsednik upniškega odbora je posledično postal Miroslav Adam, ki prihaja iz vrst Gospodarstva rast. Ta je v večinski lasti Nadškofije Maribor, ki je holdingu Zvon Dva posodila nezavarovanih 13,6 milijona evrov. Propadli finančni holding je sicer v lasti skoraj 35.000 malih delničarjev. Nadškofija ima neposredno zgolj 2,22-odstotni lastniški delež, zato pa prek »svojega« Zvona Ena Holdinga in drugih povezanih družb obvladuje slabo četrtino Zvona Dva Holdinga.

Medij: Žurnal24 - Štajerska, Pomurje in Koroška Avtorji: D. P. Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Štajerska Datum: 21. 04. 2011 Stran: 8

Mali delničarji. Proti sklepom upniškega odbora T-2. Zahtevajo zaščito svojih interesov.

Maribor. "Torkovi sklepi upniškega odbora T-2, s katerimi razlaščajo Zvon ena holding in njegovih 29.600 delničarjev, so nični," menijo v društvu Mali delničarji (MDS). "Gratel in njegova podjetja izkazujejo terjatve, ki niso odraz dejanskega stanja in vsaj nekajkrat presegajo dejansko opravljeno delo," je razloge za uveljavitev instituta ničnosti pojasnil Rajko Stankovič, predsednik društva. Mali delničarji so prepričani, da do rešitve pravnega zapleta upniki svojih dolgov ne smejo in ne morejo konvertirati v deleže. Na Mojco Breznik, prisilno upraviteljico večinsko cerkvenega Zvon ena holdinga, in upravo so zato naslovili zahtevo, naj nemudoma sprožijo pravni postopek za zaščito interesov delničarjev Zvon ena holdinga.

Ob uresničitvi stečaj

Če bi se razlastitev Zvona, ki je 95-odstotni lastnik družbe T-2, uresničila, bi največji delež T-2 pristal prav v rokah Gratela, za Zvon ena holding pa bi to pomenilo stečaj. S tem bi ta za sabo potegnil Zvon dva holding in Gospodarstvo Rast, mariborski nadškofiji pa zapustil velikanske dolgove, ki jih ta sama zagotovo ne bi mogla poravnati. D. R Na torkovo ravnanje upniškega odbora se v upravi Zvon ena holdinga še niso odzvali, molčijo pa tudi v mariborski nadškofiji.

Predsednik Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (Društvo MDS), Rajko Stanković,  je na prisilno upraviteljico Zvon Ena Holding, d.d., ga. Mojco Breznik, in Upravi Zvon Ena Holdinga naslovil zahtevo, da nemudoma sproži pravni postopek za zaščito interesov 29.600 delničarjev družbe Zvon Ena Holding, zaradi ničnostnih razlogov včerajšnje skupščine T-2, kjer so upniki domnevno glede na medijske objave »nezakonito razlastili Zvon Ena Holding in njenih 29.600 delničarjev«.

Medij: Dnevnik Avtorji: Ivelja Ranka Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Komentar Datum: 18. 04. 2011 Stran: 3

Po razkritju finančnega poloma v mariborski nadškofiji smo v Dnevniku ob neki priložnosti omenili predavanje dr. Franca Rodeta na TF novembra 1978. Mladi teolog kije govoril o stanju tedanjega krščanstva in bil kritičen tudi do režima (»Zločin je zločin, tudi če se izvrši v imenu revolucije. «), je namreč izrekel tudi nekaj zanimivih misli o povojni nacionalizaciji. Cerkev, je tedaj razmišljal Rode, je pred vojno imela premoženje, kiji ni bilo potrebno za izpolnjevanje poslanstva. Bila je prebogata, zato je posegel vmes Bog in povzročil, da »smo postali bolj revni in morda manj ošabni«.

Dr. Rode se je na Dnevnikovo »nagajivost«, kot je sam temu rekel, odzval v velikonočnem intervjuju za Družino. To njegovo tedanje razmišljanje je bilo »kar pravilno«, je dejal, a le v »tistem kontekstu«, v času torej, ko je bila cerkvena dejavnost omejena zgolj na bogoslužje. V tako ozkem prostoru in pri tako omejenih sredstvih je bilo videti, da tedanja skromna sredstva zadostujejo, poudarja danes. Toda nato se je položaj spremenil, Cerkvi so se odprle širše možnosti delovanja, zato »so tudi njene gmotne potrebe večje in upravičeno zahteva, da seji vrne premoženje«. Kardinalov odziv je značilen. Brani se pred očitkom, ki ni bil izrečen - da Cerkev nima pravice do vrnitve premoženja in gospodarjenja z njim v skladu s svojim poslanstvom spregleda pa ključno poanto zapisa: da so za Cerkev še vedno, tako kot daljnega 1978, aktualni razmisleki o skušnjavah gmotnega bogastva in odpornosti klera nanje ter da se mora Cerkev tudi danes vprašati, »kaj je dovolj« in »kakšne metode« (ji) je dovoljeno uporabljati.