Nova KBM

Evropsko sodišče o izbrisanih obvezničarjih julija

Medij: Dnevnik (V ospredju) Avtorji: Katja Svenšek Teme: Mali delničarji Datum: Sob, 18. jun.. 2016 Stran: 2

FINANCE / SANACIJA BANK

Sodišče EU bo težko pričakovano odločitev o sanaciji slovenskega bančnega sistema objavilo prve dni sod nih počitnic. Takrat bodo izbrisani obvezničarji z odškodninskimi tožbami začeli loviti zastaralne roke.


Sodišče EU v Luksemburgu bo svojo odločitev o sanaciji slovenskega bančnega sistema, na katero nestrpno čakajo tako oškodovani lastniki delnic in podrejenih obveznic bank kot vodilni v Banki Slovenije in na ministrstvu za finance, sporočilo v torek, 19. julija. Ustavni sodniki bodo takrat ravno začenjali sodne počitnice, izbrisani obvezničarji pa, kot kaže, z odškodninskimi tožbami lovili zastaralne roke.

Za zdaj brez zadržanja zastaralnih rokov

Izbrisi v bankah – vložena začasna odredba za ustavitev zastaralnih rokov

Ustavno sodišče je že decembra 2013 prejelo prve pobude za oceno ustavnosti določb Zakona o bančništvu (ZBan-1), na podlagi katerih so bili z odločbami Banke Slovenije dne 18.12.2013 petim slovenskim bankam (NLB, d.d., Nova KBM, d.d., Abanka, d.d., Probanka, d.d. in Factor banka, d.d.) izrečeni izredni ukrepi, s katerimi so bile izbrisane vse obveznice in delnice omenjenih bank. Odločitve Ustavnega sodišča še vedno ni, medtem ko se zastaralni roki za vložitev odškodninskih tožb zoper Banko Slovenije, poslovne banke in člane njihovih uprav v zvezi z navedenim izbrisom s koncem letošnjega leta iztekajo. 

Zato so pobudniki v okviru Društva Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) in drugi pobudniki, ki jih vse zastopa Odvetniška pisarna Tamara Kek d.o.o. pred Ustavnim sodiščem vložili ponovno zahtevo za začasno zadržanje določb Zakona o bančništvu (ZBan-1) s predlogom načina izvršitve tega sklepa, in sicer na način, da se tek zastaralnih rokov zadrži do odločitve Ustavnega sodišča, oziroma do izteka enega leta od objave odločitve Ustavnega sodišča v Uradnem listu.

 

Ljubljana, 08. junij 2016


 

Pobudniki, ki so na podlagi odločb Banke Slovenije praktično čez noč ostali brez vseh svojih naložb v podrejene obveznice in delnice bank menijo, da odsotnost sprejema odločitve s strani Ustavnega sodišča (absolutno prednostna obravnava, ki traja že skoraj 2 leti in pol) onemogoča ustrezno sodno varstvo. 

V Odvetniški pisarni Tamare Kek so utemeljili, da bi pobudnikom z nadaljnjim izvrševanjem 347. in 350.a člena Zakona o bančništvu (ZBan-1) v zvezi s prvim in drugim odstavkom 352. člena Obligacijskega zakonika lahko nastale težko popravljive oziroma celo nepopravljive škodljive posledice, ker bi bili prisiljeni, da pred odločitvijo Ustavnega sodišča vložijo tožbe in zahtevajo sodno varstvo svojih pravic zoper Banko Slovenije, poslovne banke in člane njihovih uprav, pri čemer bi bilo to sodno varstvo na podlagi izpodbijane ureditve popolnoma neučinkovito in bi lahko privedlo do kršitve njihove pravice do učinkovitega sodnega varstva. 

Kdo je bil za prevzemom Etre leta 2007?

Medij: Reporter (Periskop) Avtorji: Jože Biščak Teme: Mali delničarji Datum: Pon, 30. maj. 2016 Stran: 10

Pretekli teden so kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) potrkali na vrata Stojana Petriča, solastnika in nekdanjega predsednika uprave idrijskega Kolektorja, ki ga sumijo zlorabe položaja in nezakonite pridobitve 3,2 milijona evrov pri Kolektorjevemu prevzemu Etre 33 leta 2010. Ovadbo je pred štirimi leti podal Petričev idrijski konkurent Hidria FIN Edvarda Svetlika, ki si je sicer več let trudil prevzeti Kolektor. A preiskava se ne nanaša samo na prevzem uspešnega proizvajalca transformatorjerv s Črnuč, ki se zdaj imenuje Kolektor Etra in je preživel tako nacizem kot komunizem (podjetje je bilo ustanovljeno leta 1933), temveč tudi na privatizacijo družbe v letu 2007. Etra 33 naj bi bila dolga leta želja Petriča in prijateljev, zato naj bi obstajal utemeljen sum, da so bile družbe, ki so imele prej v lasti Etro, zgolj »parkirišča« za sedanjega lastnika časopisne hiše Delo. Gre za klasično tajkunsko zgodbo z uporabo mehanizmov, ki smo jih lahko videli pri Pivovarni Laško, Vegradu, Istrabenzu, SCT, Iskri, Merkurju in še kje. 

EBRD se doslej ni posebno izkazala

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Irena Ferluga Teme: Mali delničarji Datum: Sob, 23. apr.. 2016 Stran: 3

Dr. France Arhar: "Zaključen postopek prodaje NKBM lahko vpliva na ceno NLB"

"Uspešno zaključena prodaja NKBM je lahko dobra novica s treh vidikov. Tako za domači trg kot za tuje trge, predvsem z vidika državne lastnine in podobnih prodajnih procesov iz preteklosti, ki se niso zaključili. Drugi je dejstvo, da smo soočeni z že drugim procesom sanacije v bančništvu, po prvem v letih 1993-1997, ko je bila država primorana lastniško vstopiti v banke. Izkazalo se je, da državna lastnina ni bila tako uspešna kot zasebna, že kmalu so šle v stečaj banka Triglav, Štajerska hranilnica in nekaj hranilno-kreditnih služb. V drugi sanaciji bank sta ponovno prva in druga največja banka, v nadzorovano likvidacijo sta šli Probanka in Factor banka," je za Večer povedal dr. France Arhar, direktor Združenja bank Slovenije in prvi guverner Banke Slovenije. 
"Tretji vidik je namera lastnikov, da ob dejstvu majhnega trga poskušajo skoncentrirati v NKBM dodatno moč s prevzemom še nekaterih bank. Ob politiki nizke ali celo negativne obrestne mere je zelo težko zagotavljati želene rezultate v bankah. Tudi zaradi bistveno nižjega povpraševanja, in ko ni kreditne rasti, naj bi bila ekonomija obsega z zmanjševanjem stroškov dodaten prispevek k izboljšanju rezultatov bank."

Verjamete, da bosta nova lastnika NKBM banko razvijala v uspešen servis prebivalstvu in gospodarstvu?

Gospodarstveniki po prevzemu NKBM pričakujejo svež veter

Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik) Avtorji: Manja Pušnik Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 22. apr.. 2016 Stran: 5

BANKE

Druga največja banka v državi, ki je od včeraj v stoodstotni lasti ameriškega sklada Apollo in Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), je že dobila nove nadzornike. Prvi mož banke Robert Senica pa, vsaj za zdaj, ostaja. Gospodarstvo od novih lastnikov pričakuje drugačno bančno prakso.


Ameriški sklad Apollo in EBRD sta za NKBM, ki je od včeraj v njuni lOO-odstotni lasti, plačala 250 milijonov evrov, medtem ko jo je država leta 2013 dokapitalizirala v višini 870 milijonov evrov. Kot je povedal Gernot Lohr, predstavnik ameriškega sklada Apollo, si bodo z EBRD prizadevali, da bo NKBM postala najpomembnejši bančni igralec v državi in regiji. Včerajšnja menjava nadzornega sveta ne pomeni tudi menjave uprave v banki, saj sta, kot pravi Lohr, zdajšnja člana uprave Robert Senica in Sabina Župec Kranjc dobro opravila svoje delo v zahtevnem obdobju. Bodo pa upravo kmalu okrepili.

O iztisnjenih malih delničarjih pa nič

Kupnina plačana, NKBM prodana!

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Matija Stepišnik Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 21. apr. 2016 Stran: 2

Pogodba o prenosu delnic bo podpisana danes v Ljubljani, nato pa predstavniki Apolla in EBRD pridejo v Maribor na tiskovno konferenco, srečanje z zaposlenimi in tudi že na skupščino

Kupoprodajna pogodba med SDH in Apollom ter EBRD za nakup Nove KBM je bila podpisana lani zadnji dan junija, poslednji korak v procesu prevzema mariborske banke, končanje posla oziroma tako imenovani closing, pa bo narejen danes. Včeraj so kupci banke nakazali 250 milijonov evrov kupnine, danes naj bi opravili še formalen prenos delnic na podjetje Biser Bidco, ki sta ga Apollo in EBRD ustanovila v Luksemburgu. Potem ko si bodo predstavniki upravljavcev državnega premoženja, Apolla in EBRD, danes segli v roke v Ljubljani, naj bi se novi lastniki Nove KBM takoj po tem odpravili v Maribor, kjer bodo predstavili načrte in naslednje korake na tiskovni konferenci in se med drugim srečali tudi z zaposlenimi.

Kako naprej?

Nova zaušnica sanatorjem bančnega sistema

Medij: Poslovni Dnevnik Avtor: Katja Svenšek Teme: Mali delničarji Datum: 06. 04. 2016 Ura: 00:02

Vrhovni sodniki so ustavnemu sodišču predlagali, da razveljavi člen zakona o bančništvu, ki lastnikom izbrisanih podrejenih obveznic onemogoča tožbo proti odločbi Banke Slovenije o izrednih ukrepih v bankah.

Zakon o bančništvu, na katerem je temeljila milijardna sanacija bančnega sistema in na katerega se je Banka Slovenije sklicevala pri izbrisu lastnikov podrejenih obveznic, je po mnenju vrhovnega sodišča protiustaven. Vrhovni sodniki, ki so od kolegov na ustavnem sodišču že zahtevali oceno ustavnosti, hkrati ugotavljajo, da je zakon, ki ne zagotavlja ustavnih pravic, kot so enakost pred zakonom, učinkovito pravno sredstvo ter sodno varstvo, problem slovenskega in ne evropskega prava ter v pristojnosti slovenskih in ne evropskih sodišč.

 

Kršene pravice do enakosti pred zakonom, sodnega varstva ...

Na vrhovno sodišče se je obrnil lastnik obveznic NLB 26, ki jih je banka ob izdaji leta 2010 med nepoučenimi vlagatelji tržila celo na svojih bančnih okencih. Upravno sodišče je namreč zavrglo njegovo tožbo zoper odločbo Banke Slovenije, saj po zakonu o bančništvu do nje preprosto ni upravičen. Zaradi navedenega je vrhovno sodišče člen zakona, ki mu tožbo onemogoča, poslalo v presojo ustavnemu sodišču.

Zadovoljni zagovorniki in nasprotniki izbrisa

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja,S. Č. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 19. 02. 2016 Stran: 3

Mnenje pravobranilca Vsaka stran si objavljene predloge razlaga v svojo korist - Ude: Malo konkretnih odgovorov našemu ustavnemu sodišču

Ljubljana - Generalni pravobranilec evropskega sodišča je bil zelo previden, saj razen tega, da sporočilo o bančništvu ni zavezujoče in da to ne pomeni kršitve zasebne lastnine, ni konkretno odgovoril na nobeno vprašanje, ugotavlja nekdanji ustavni sodnik dr. Lozje Ude.


Ude ugotavlja, da se s tem mnenjem tehtnica še ni nagnila v nobeno smer. Ude, ki pričakuje, da bo predlogu pravobranilca verjetno sledilo tudi evropsko sodišče, končna odločitev pa bo prepuščena slovenskim ustavnim sodnikom. »Iz tega mnenja nikakor ne izhaja, da so bili ti ukrepi razlastitve nujni in potrebni. O tem bo moralo presojati naše ustavno sodišče.« Ude še poudarja, da bo pri tem nedvomno pomembno vprašanje ugotovljenega negativnega kapitala bank, ki je po oceni številnih ekonomistov prenapihnjen.

Milijone vzeli po nepotrebnem

Medij: Svet24 Avtorji: Kariž Žiga Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 19. 02. 2016 Stran: 7

Razlaga EU

REŠEVANJE BANK, kije terjalo tudi izbris 600 milijonov podrejenih obveznic in delnic, očitno še vedno ni končano. Odločitev bo moralo sprejeti ustavno sodišče.

Ko smo leta 2013 reševali slovenske banke, so nam uradniki EU sporočili, da lahko to storimo le, če bomo ob tem razlastili tudi imetnike obveznic in delnic teh bank.

Finančno ministrstvo in Banka Slovenije sta navodilo upoštevali in po podatkih Vseslovenskega združenja malih delničarjev je škodo utrpelo sto tisoč imetnikov bančnih delnic in dva tisoč lastnikov podrejenih obveznic ter okoli 500 tisoč državljanov, ki varčujejo v pokojninskih družbah, družbah za upravljanje in zavarovalnicah, izgube pa so utrpela tudi številna podjetja in občine. Po navedbah Društva Mali delničarji Slovenije je skupna vrednost odpisa lastnikov podrejenih obveznic v NLB, NKBM, Abanki, Probanki, Factor banki in Banki Celje dosegla 597,25 milijona evrov.

NEUSTAVNA RAZLASTITEV

Pravobranilstvo v Luksemburgu vrača žogico slovenskemu Ustavnemu sodišču

Danes se je v Luksemburgu odvila predstavitev mnenja generalnega pravobranilstva Sodišča EU, ki je med drugim izpostavilo, da Sporočilo o bančništvu držav članic ne zavezuje, hkrati pa je dejalo, da mora nacionalno sodišče, torej slovensko Ustavno sodišče, samo preveriti in odločiti ali je bil izbris skladen z nacionalno zakonodajo (beri Ustavo RS) in če je bilo uporabljeno načelo sorazmernosti delitve bremen.

Morebitna odločitev Ustavnega sodišča RS, ki bi razveljavila novelo določil Zakona o bančništvu (ZBan-1L) in s tem posledično tudi izbris imetnikov, ne bi imelo učinka 'nedovoljene državne pomoči', na kar se že ves čas sklicujejo tako Banka Slovenije kot Ministrstvo za finance in Vlada RS.

V Društvu MDS zato pozivamo slovensko Ustavno sodišče, Vlado RS, Ministrstvo za finance in Banko Slovenije, da v najkrajšem možnem času, po prejemu odločitve Sodišča EU (pričakuje se jo nekje v 2 mesecih), nemudoma vsebinsko odloči o zadevi, ki nosi oznako absolutno prednostno, a postopek traja že od decembra 2013!

 

Ljubljana in Luksemburg, 18. februar 2016


 

Spomnimo, odločitev je prizadela vsakega 4. državljana Republike Slovenije, bodisi kot imetnika obveznic, varčevalca pokojniskih skladov ali pa kot delničarja slovenskih bank. Denar za morebitno vračilo nastale škode je že vseskozi rezerviran, skladno s sporno novelo ZBan-1L v proračunu Banke Slovenije in ne bo prizadel davkoplačevalcev, saj mora nastalo škodo pokriti organ, ki je odločbe o izbrisu tudi izdal – 350.a člen ZBan-1L v povezavi z 223.a členom ZBan-1L.

Za ogled celotne odločitve Generalnega pravobranilstva Sodišča EU kliknite tukaj.

Syndicate content

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.