NFD Holding

Medij: Poslovni Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 27. 04. 2010

Ljubljana - NFD Holding je 42,3-milijonsko posojilo, ki ga je prejel od Save po tistem, ko bankami ni bil sposoben odplačevati obveznosti, zavaroval s svojim 57-odstotnim deležem Hotelov Bernardin, manjšinskim deležem NFD 1 ID in celo z delnicami Save. To je razvidno iz včeraj objavljenega letnega poročila Save.

Med družbami, ki so lani dobile posojilo Save, je sicer tudi Merfin Merkurjevih menedžerjev, le da je ta dobil dolgoročno posojilo, NFD Holding pa le kratkoročno. Čeprav je Sava že decembra lani Merfinu prodala 10 odstotkov Merkurja bo celotno kupnino dobila šele do konca leta 2012. Letos bo namreč Merfin Savi predvidoma plačal le 23,3 milijona evrov kupnine, preostalih 35 milijonov evrov pa do konca leta 2012. Po kakšni obrestni meri sta NFD Holding in Merkur dobila posojilo, letno poročilo ne razkriva. Obrestna mera posojila Merfinu je, tako v Savi, za 0,5 odstotne točke višja od povprečne obrestne mere, ki jo plačuje Sava, obrestna mera NFD Holdingu pa višja od tiste, po kateri si je Sava sredstva sposodila pri NLB.

Medij: Dnevnik Avtorji: Hren Barbara,Polanič Matjaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 15. 04. 2010 Stran: 19

Ljubljana - Regulatorja trga, Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) in urad za varstvo konkurence (UVK) , bosta po naših informacijah začela preiskavo lastniških povezav med Gorenjsko banko, Abanko in Savo.

Direktor UVK Jani Soršak nam je včeraj potrdil, da bodo na podlagi informacij, ki smo jih razkrili v Dnevniku, začeli zbirati informacije, ali bodo izdali tudi uradne sklepe o preiskavi, pa bo odvisno od podatkov, kijih bodo pridobili v predhodnem postopku. Na ATVP ki jo vodi Damjan Žugelj , so nam povedali le, da »postopkov nadzora ne morejo komentirati«. Po naših informacijah pa bo ATVP od Save in Gorenjske banke zahtevala, da jim predložijo opcijske oziroma terminske pogodbe za nakup delnic Abanke, od Daimonda pa ime kupca 3,6-odstotnega deleža v Abanki.

Včeraj smo razkrili, da naj bi skrivnostnemu kupcu Daimondovega deleža v Abanki kupnino pomagala priskrbeti kar Sava, ki je za ta delež (predvidoma z Gorenjsko banko in tretjimi družbami) že sklenila terminske oziroma opcijske pogodbe. V Savi so te informacije zanikali in zatrdili, da niso sklenili niti terminskih pogodb za nakup deleža v Abanki niti niso nikomur zagotovili denarja za nakup.

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Gospodarstvo Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 14. 04. 2010

Ljubljana - Bitka proti tako imenovanim tajkunom, ki jo je aktualna vlada bila tudi s pomočjo zakona o javnih financah, se je, kot kažejo zadnji dogodki v gorenjski gospodarski navezi, končala. Sava je tako ob pomoči Gorenjske banke in Abanke Vipe začela nase prevzemati posojila družb, ki zaradi vpletenosti v tajkunske posle ne morejo dobiti bančnih posojil. S tem se izpostavlja novim tveganjem in hkrati skupaj z Gorenjsko banko krepi lastniški nadzor nad Abanko Vipo.

Ker Daimondu zaradi vpletenosti v načrtovan prevzem Istrabenza ni uspelo refinancirati posojil, je moral v začetku tedna prodati svoj 3,6-odstotni delež Abanke Vipe, zanj pa je iztržil okoli 15 milijonov evrov, smo izvedeli iz neuradnih virov. "Teh informacij ne morem ne potrditi ne zanikati," je bil kratek direktor Daimonda Dragan Valenčič. Po naših informacijah je skrivnostnemu kupcu Daimondovega deleža kupnino pomagala priskrbeti kar Sava, ki naj bi po trditvah naših virov za ta delež (predvidoma z Gorenjsko banko in tretjimi družbami) že sklenila terminsko oziroma opcijsko pogodbo. "V Savi nismo niti sklenili terminske pogodbe za nakup deleža v Abanki, niti nismo komur koli zagotovili denarja za odkup deleža," so na naša vprašanja odgovorili v Savi, ki jo vodi Janez Bohorič.

Po zaprtju bančne pipice pride Sava

Medij: Kapital Avtorji: Taškar Beloglavec Bojan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 12. 04. 2010 Stran: 22

Gospodarska rast v Sloveniji naj bi znašala 0,6 oz. 1,3 %

Stečaji temeljito obremenjujejo slovenska sodišča, ki so lani obravnavala skupaj nekaj več kot 1.200 postopkov zaradi insolventnosti. Največje bilo osebnih stečajev - več kot 700, sledijo pa stečaji podjetij - 450.

Skromnejša rast. Slovensko gospodarstvo naj bi po zadnji napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) letos doseglo 0,6-odstotno rast. Urad je torej oceno v primerjavi z jesensko znižal kar za tretjino. Prav gradbeništvo pa je tisto, ki višjo rast preprečuje. UMAR je z vsako napovedjo gospodarskih gibanj za letos bolj pesimističen. Nemška vlada je nasprotno v zadnji januarski napovedi gospodarsko rast za letos zvišala z 1,2 na 1,4 %. Slovenija naj bi torej letos rasla več kot polovico počasneje kot Nemčija, na katero je slovenski izvoz najbolj vezan. Ker izvozu kaže bolje, je gradbeništvo, ki predstavlja pomemben delež BDP-ja, očitno v resni recesiji.

Po mnenju analitikov iz Banke Slovenije se Sloveniji obeta zmerna gospodarska rast. Obseg BDP-ja se bo v tem letu povečal za 1,3 %, v letu 2011 pa za 1,8 %. Stopnja inflacije bo letos dosegla 1,6 %, v prihodnjem letu pa 1,4 %. Po predvidevanjih bosta letos osebna potrošnja in javna poraba stagnirali, pri čemer se lahko prva celo zmanjša, druga pa malo poveča. Za investicije v Banki Slovenije pričakujejo, da bi se letos lahko povečale za 2,6 %, izvoz naj bi se povečal za 5 %, uvoz pa za približno 3 %.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 03. 04. 2010 Stran: 19

Družbe, ki jih vodijo oziroma so jih vodili (od leve proti desni) Draško Veselinovič (NLB), Saša Fajs (Center Naložbe), Andrej Lovšin (Intereuropa), Boško Šrot (Pivovarna Laško), Matjaž Kovačič (Nova KBM). Robert Časar (Luka Koper), Matjaž Gantar (KD Group), Simon Zdolšek (Zvon Ena Holding), Aleš Žajdela (Abanka Vipa) in Stanislav Valant (NFD Holding), so lani ustvarile skupno kar 411 milijonov evrov čiste izgube, oblikovati pa so morale za rekordnih 685 milijonov evrov oslabitev in odpisov.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 31. 03. 2010 Stran: 23

Ljubljana - Leto 2009 je bilo za slovenske holdinške družbe najslabše doslej. Samo deset borznih holdingov, ki so v zadnjih dneh že razkrili podatke o svojem poslovanju, je lani ustvarilo kar 215 milijonov evrov čiste izgube, kar je trikrat več kot v letu 2008.

Največjo izgubo med analiziranimi holdingi je lani ustvaril Center Naložbe, ki mu sledijo Zvon Ena Holding, Maksima Holding in NFD Holding. Samo omenjene štiri družbe, ki imajo skoraj 150.000 malih delničarjev, so lani ustvarile 230 milijonov evrov čiste izgube, v zadnjih dveh letih pa že več kot 310 milijonov evrov.

Slabi rezultati so v pretežni meri posledica rekordnih odpisov in slabitevfinančnih naložb. Zvon Ena Holding, Zvon Dva Holding, Sava, Maksima Holding, Aktiva Naložbe, Center Naložbe, NFD Holding, Triglav Naložbe, Modra Linija Holding in Finetol so lani oblikovali za skoraj 250 milijonov evrov odpisov in slabitev, v zadnjih dveh letih pa za več kot 400 milijonov evrov.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 30. 03. 2010 Stran: 23

Ljubljana - Delničarji najpomembnejših slovenskih holdinških družb so od konca leta 2007, ko so vrednosti delnic borznih holdingov dosegle najvišje ravni, izgubili že kar 2,4 milijarde evrov premoženja. Samo od začetka letošnjega leta so izgube 449.000 delničarjev borznih holdingov presegle 160 milijonov evrov, večji del oziroma vse premoženje pa so izgubili delničarji Infonda Holdinga, Centra Naložb, Maksime Holdinga, Istrabenza, Zvona Dva Holdinga in Zvona Ena Holdinga.

Včeraj so bili vsi borzni holdingi, ki obvladujejo velik del slovenskega gospodarstva, vredni le še 1,02 milijarde evrov. To je celo 200 milijonov evrov manj, kot je bila konec leta 2007 vredna samo Sava. Maksimo Holding in Center Naložbe, ki sta bila na svojem vrhuncu skupaj vredna okoli 80 milijonov evrov, bi včeraj vlagatelj lahko kupil že za vsega 14.000 evrov, vso vrednost pa je izgubil Infond Holding, ki je končal v stečaju. Stečaj grozi tudi Centru Naložbam in Maksimi Holding, Zvon Ena Holding pa je zaradi neporavnave svojih obveznosti in blokade računov tik pred prostovoljno poravnavo.

Od začetka letošnjega leta so delnice največjih borznih holdingov izgubile že med 15 in 30 odstotki vrednosti oziroma okoli desetkrat več kot indeks najlikvidnejših delnic SBI TOE Letos sta med analiziranimi holdingi rast dosegli le delnica NFD Holdinga in delnica Istrabenza, ki pa sta na drugi strani od konca leta 2007 izgubili 59 oziroma 93 odstotkov vrednosti. V povprečju so analizirani holdingi od konca leta 2007 izgubili kar dve tretjini vrednosti.

Največ premoženja so od začetka finančne krize izgubili delničarji Save, saj se je njena tržna kapitalizacija letos znižala že za 81 milijonov evrov, od konca leta 2007 pa za kar 810 milijonov evrov. Pol milijarde evrov premoženja so od začetka finančne krize izgubili delničarji Istrabenza, skoraj 200 milijonov evrov delničarji Zvona Ena Holdinga in NFD Holdinga, delničarji KD Group in Infonda Holdinga pa okoli 150 milijonov evrov. Delničarjem družb, ki jih vodijo oziroma so jih vodili Janez Bohorič (Sava), Igor Bavčar (Istrabenz), Simon Zdolšek (Zvon Ena Holding), Stanislav Valant (NFD Holding), Matjaž Gantar (KD Group) in Matjaž Rutar (Infond Holding), je tako od konca leta 2007 na borzi izpuhtelo za dve milijardi evrov premoženja.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 30. 03. 2010 Stran: 9

Poslovanje holdingov: NFD, Sava Izguba je znašala kar 25,4 milijona evrov -Mu bo uspelo unovčiti terjatve do Maksime Holdinga? - Sava potrebuje reprogram 150 milijonov evrov posojil.

V holdingu so pojasnili, da so nekatere največje finančne naložbe iz portfelja družbe tudi lani imele nižje tržne cene, kar je negativno učinkovalo na premoženjsko stanje družbe bodisi neposredno v izkazu poslovnega izida bodisi posredno v bilanci stanja. Še zlasti to velja za naložbo v Maksimo Holding, prek katere je Igor Bavčar neuspešno poskušal izpeljati prevzem koprskega Istrabenza in ki je od lani insolventna; poleg tega, da je Maksima Holding velika dolžnica holdinga NFD, predstavlja tudi tveganje v prihodnje, saj trenutno ni jasno, ali bo holdingu NFD uspelo unovčiti terjatve do Maksime. Če mu to ne bo uspelo, bo holding NFD najverjetneje moral odpisati to naložbo, so tudi poudarili v družbi.

Medij: Dnevnik  Avtorji: Polanič Matjaž  Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik  Datum: 20. 03. 2010 Stran: 13

Največji lastnici Save, Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba, sta nadzornikom Save poslali pismo, v katerem zahtevata preveritev poslov s posredno in neposredno povezanimi družbami, okoli katerih se pojavlja več nejasnosti.

Kaj natančno sta paradržavna sklada zahtevala, ni znano, saj tega na četrtkovi seji ni uspelo »razvozlati« niti nadzornikom Save, ki jih vodi Miran Kalčič. Ta se na naše klice včeraj ni odzival, kot so sporočili iz Save, ki jo vodi Janez Bohorič, bo Kalčič v naslednjih dneh Kad in Sod »zaprosil za dodatna pojasnila«. Včeraj nam je več virob potrdilo, da Kad in Sod (v nadzornem svetu Save kot tretjinska lastnika nimata svojih predstavnikov) zahtevata, da nadzorniki ob sprejemu letnega poročila za lansko leto preverijo vse posle, opcijske in terminske pogodbe ter posojila posredno in neposredno povezanim družbam.

Medij: Vestnik Murska Sobota Avtorji: Votek Janez Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: (Iz)brano Datum: 18. 03. 2010 Stran: 10

Zakaj so delavci Mure ostali brez odpravnin

Današnje opletanje sindikalistov in grožnje s tožbami so zgolj sprenevedanje in beg pred lastno odgovornostjo in pred prizadetimi delavci - Bodo tožili krivce iz preteklosti? - Soklič ali Matoz?

Murini delavci iz Moških in Ženskih oblačil ter Muralista so ostali brez odpravnin. Stečajni upravitelj Branko Dordevič je na začetku stečaja sicer obljubil, da bo terjatve za odpravnine, neizplačane plače in regres priznal, če bo zakonsko to le možno. Omenjal je celo možnost, da se terjatve prizna po pobotu med družbo materjo in hčerami. Zakon o delovnih razmerjih in njegov 73. člen pa je preveč jasen, da v tem primeru stečajnega upravitelja ni mogoče kriviti za kakršno koli napako. Pravzaprav so se stečaj niki odločili za edino možno pot in so delavce napotili na sodišče in po tej poti poskušajo legalizirati sicer legitimne zahtevke.

Nenavadno je, da zdaj sindikalisti in tudi mestni župan ponovno torpedirajo predsednika vlade, da naj izpolni dano obljubo. Ali to pomeni, da naj država izplača delavcem odpravnine? Gre za puhlo retoriko, ki naj bi koristila kot dobro izhodišče za kampanjo pred lokalnimi volitvami, na drugi strani pa bi Murine sindikalne voditelje, ki bi morali zaščititi interes delavcev že pred dobrim letom, oprala odgovornosti. S prvim aprilom lani se je namreč zgodila velika reorganizacija Mure, ko je bilo 588 delavcev prerazporejenih v Ženska in 522 v Moška oblačila. V Muralistu, ki ima daljšo zgodovino delovanja, pa je bilo 719 Murinih delavcev. V Muralistu očitno ni bilo prezaposlovanja. Projekt je ob pomoči znamenite odvetniške družbe PlaninŠec izpeljal tedanji predsednik uprave Franc Huber. Kot je znano, je reorganizacijo potrdil tudi nadzorni svet, v katerem je bil tudi predstavnik delavcev. Sestava nadzornega sveta pa je bila taka, da so glasovanja izrazito ščitila interese največjega lastnika NFD-ja. Preglasovanje ni bilo mogoče. Kljub temu, da je bil Huber zgolj eksekutor, ne moremo mimo Henrika Petemelja kot predsednika in Zdenka Podlesnika kot podpredsednika nadzornega sveta. Vsi z glavnim lastnikom NFD-jem oziroma Stanetom Valantom so dobro vedeli, da bodo število zaposlenih radikalno zmanjšali. Zadnja številka, s katero so operirali pred stečajem, je bila med 1500 in 2000 delavci. Zato so potrebovali pot, da izigrajo delavce in se jih znebijo s čim nižjimi stroški. Pot do tega cilja je bila prezaposlitev in zloraba 73. člena Zakona o delovnih razmerjih v škodo delavcev. Če bi se država odločila in še naprej polnila vrečo brez dna najprej z zahtevanimi petimi milijoni evrov - danes bi verjetno zahtevali novih pet milijonov -, bi bila omenjena podjetja v stečaju in bi delavci prav tako ostali brez odpravnin in drugih neporavnanih terjatev, kot se jim je to zgodilo zdaj. Drago Forjan in Jože Turki kot glavna sindikalista bi najmanj, kar bi morala, morala poznati 73. člen in kaj ta pomeni za delavce. Današnje opletanje in grožnje s tožbami so zgolj sprenevedanje in beg pred lastno odgovornostjo in pred prizadetimi delavci.

Bodo tožili krivce?