Izigral jih je tudi sindikat
NatisniMedij: Vestnik Murska Sobota Avtorji: Votek Janez Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: (Iz)brano Datum: 18. 03. 2010 Stran: 10
Zakaj so delavci Mure ostali brez odpravnin
Današnje opletanje sindikalistov in grožnje s tožbami so zgolj sprenevedanje in beg pred lastno odgovornostjo in pred prizadetimi delavci - Bodo tožili krivce iz preteklosti? - Soklič ali Matoz?
Murini delavci iz Moških in Ženskih oblačil ter Muralista so ostali brez odpravnin. Stečajni upravitelj Branko Dordevič je na začetku stečaja sicer obljubil, da bo terjatve za odpravnine, neizplačane plače in regres priznal, če bo zakonsko to le možno. Omenjal je celo možnost, da se terjatve prizna po pobotu med družbo materjo in hčerami. Zakon o delovnih razmerjih in njegov 73. člen pa je preveč jasen, da v tem primeru stečajnega upravitelja ni mogoče kriviti za kakršno koli napako. Pravzaprav so se stečaj niki odločili za edino možno pot in so delavce napotili na sodišče in po tej poti poskušajo legalizirati sicer legitimne zahtevke.
Nenavadno je, da zdaj sindikalisti in tudi mestni župan ponovno torpedirajo predsednika vlade, da naj izpolni dano obljubo. Ali to pomeni, da naj država izplača delavcem odpravnine? Gre za puhlo retoriko, ki naj bi koristila kot dobro izhodišče za kampanjo pred lokalnimi volitvami, na drugi strani pa bi Murine sindikalne voditelje, ki bi morali zaščititi interes delavcev že pred dobrim letom, oprala odgovornosti. S prvim aprilom lani se je namreč zgodila velika reorganizacija Mure, ko je bilo 588 delavcev prerazporejenih v Ženska in 522 v Moška oblačila. V Muralistu, ki ima daljšo zgodovino delovanja, pa je bilo 719 Murinih delavcev. V Muralistu očitno ni bilo prezaposlovanja. Projekt je ob pomoči znamenite odvetniške družbe PlaninŠec izpeljal tedanji predsednik uprave Franc Huber. Kot je znano, je reorganizacijo potrdil tudi nadzorni svet, v katerem je bil tudi predstavnik delavcev. Sestava nadzornega sveta pa je bila taka, da so glasovanja izrazito ščitila interese največjega lastnika NFD-ja. Preglasovanje ni bilo mogoče. Kljub temu, da je bil Huber zgolj eksekutor, ne moremo mimo Henrika Petemelja kot predsednika in Zdenka Podlesnika kot podpredsednika nadzornega sveta. Vsi z glavnim lastnikom NFD-jem oziroma Stanetom Valantom so dobro vedeli, da bodo število zaposlenih radikalno zmanjšali. Zadnja številka, s katero so operirali pred stečajem, je bila med 1500 in 2000 delavci. Zato so potrebovali pot, da izigrajo delavce in se jih znebijo s čim nižjimi stroški. Pot do tega cilja je bila prezaposlitev in zloraba 73. člena Zakona o delovnih razmerjih v škodo delavcev. Če bi se država odločila in še naprej polnila vrečo brez dna najprej z zahtevanimi petimi milijoni evrov - danes bi verjetno zahtevali novih pet milijonov -, bi bila omenjena podjetja v stečaju in bi delavci prav tako ostali brez odpravnin in drugih neporavnanih terjatev, kot se jim je to zgodilo zdaj. Drago Forjan in Jože Turki kot glavna sindikalista bi najmanj, kar bi morala, morala poznati 73. člen in kaj ta pomeni za delavce. Današnje opletanje in grožnje s tožbami so zgolj sprenevedanje in beg pred lastno odgovornostjo in pred prizadetimi delavci.
Bodo tožili krivce?
Spomnimo se velikega mitinga na Murinem dvorišču s transparenti podpore Zdenku Podlesniku, takrat že kot prokuristu (ta status je bil ves čas njegovega imenovanja pravno sporen), in Henrilai Peteraelju. Prav tako si je dobro priklicati v spomin »veliko hvaležnost« Stanetu Valantu, kije pred soboškimi mestnimi svetniki širokogrudno nastopil z majicami odrešitve. Vse to so velike poteze, ki so se vlekle na Murinem gnojišču, pa nikogar ni bolela glava. Hudo je bilo le enkrat, ko je vmesni predsednik uprave Kumperščak ukinil vse bonitete, ki so si jih »pridelali« z lojalnostjo funkcionarji v sindikatu in svetu delavcev pri preteklih vodstvih Mure, ter jih postavil nazaj v proizvodnjo. Kako so bili poplačani sindikalisti, smo obelodanili na enem primeru, a jih je bilo veliko. Med drugim je bila tudi plača profesionalnega Murinega sindikalnega funkcionarja tako visoka kot plača druge vodilne linije v Muri.
Vsekakor so storili bistveno manj za zaščito interesov Murinih delavcev, kot sta to pripravljena storiti in bosta storila Branko Dočtevič in Borut Soklič. Ob napotitvi na sodišče verjetno ne bosta počela tega, kar je počel Zdenko Podlesnik, ko je tik pred obravnavo tožbe predstavnice malih delničarjev zamenjal odvetnika in na ta način prestavil glavno obravnavo za nedoločen čas. Ta tožba ni bila samo tožba proti »izigravanju« malega kapitala, ampak predvsem delavcev.
Za prizadete delavce ostaja edino pravna pot, da bodo vedeli, ali dobijo odpravnine in zaostale plače. Vzporedno pa ne bi bilo nič narobe, če bi sprožili postopek na sodišču proti sindikalnim voditeljem, predstavnikom sveta delavcev, nekdanjemu predsedniku uprave Francu Hubru in predstavnikom nadzornega sveta v Muri iz NFD-ja, ki so jih ob reorganizaciji in prezaposlovanju zavedli in jih zavestno prikrajšali za poplačilo njihovih terjatev v stečaju. Te bi očitno po premoženju v stečajni masi kot prednostni upniki skorajda v celoti dobili poplačane.
Župan bi Matoza
Čas je, da se konča velika demagoška zgodba o tem, da bi se Mura lahko izvlekla brez stečaja. Verjetno res, toda z drugačnim vodenjem in drugačnimi direktorji, ki ne bi vsaka dva meseca stali pred temi ali onimi vrati ministrstva z zahtevkom po petih ali več milijonih evrov. Eden, kije vzpostavil red in pridobil posle po za Muro sprejemljivi ceni in globokem rezu med delavskimi aristokrati, se je moral hitro posloviti. Končno je tudi čas, da z ljudmi neha manipulirati lokalna politika. To, da se zdaj z vso silo zaletava v stečajnega upravitelja Ženskih oblačil Boruta Sokliča soboški župan Anton Štihec s ponudbo brezplačnega zastopnika za delavce - medijsko razvpitega in vsevednega odvetnika Francija Matoza -, presega meje dobrega okusa in kaže, da je v ozadju osebni in ne delavski interes. Borut Soklič kot stečajni upravitelj in odvetnik ni v nobenem navzkrižju interesov, če bo zastopal prizadete delavce. Vsem zaposlenim je priznal terjatve, M pa jih ne more poplačati, ker v stečajni masi nima premoženja, zato bo po sodni poti poskušal priti do ustrezne rešitve in doseči poplačilo delavskih terjatev. Za izpodbijanje 73. člena Zakona o delovnih razmerjih pa bo morda ob izpodbijanju pogodb o zaposlitvi lahko ključen še kak argument, ki ga kot stečajnik Ženskih oblačil pozna, a jih kak drug odvetnik ne. Res pa, da Borut Soklič ni medijski človek, kamera ne teka za njim - zato verjetno nikomur ne bo služil za promocijo -, to pa še ne pomeni, da je slab odvetnik in da ne bo maksimalno zaščitil interesa svojih upnikov - delavcev in posikušal doseči priznanja njihovih terjatev do Mure, d. d.
