Mercator

Medij: Delo Avtorji: Einspieler Vili Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 01. 07. 2014 Stran: 9

Skupščina Pivovarne Laško Zorko ni razkril, kako je s prodajo Radenske in Dela

Laško - Delničarji Pivovarne Laško so se na včerajšnji skupščini seznanili z začetkom postopka iskanja strateškega investitorja. Ker se Laščani sami ne morejo razdolžiti, gre za najpomembnejšo odločitev v delniški družbi po podpisu sporazuma o prestrukturiranju in mirovanju z vsemi 18 bankami upnicami.

Predsednik uprave Dušan Zorko je pojasnil, da družba od imenovanja nove uprave julija 2009 vsa svoja prizadevanja usmerja v vzpostavitev poslovnega modela, ki bo omogočil njen razvoj. S podpisom sporazuma o prestrukturiranju in mirovanju, po katerem je končna zapadlost večine kreditov družb reprogramirana do konca leta 2016, ki so ga Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Radenska podpisale z bankami 30. aprila letos, so si zagotovili preživetje.

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 28. 06. 2014 Stran: 9

EBRD, ki jo Agrokorjevi lobisti vztrajno navajajo kot enega od pomembnejših financerjev prevzema Mercatorja, pri tem poslu ne sodeluje. S tem pa se odpira tudi vprašanje kje je/bo Ivica Todorič dobil manjkajočih 150 milijonov evrov za izplačilo malih delničarjev slovenskega trgovca.

Agrokor je včeraj konzorciju največjih lastnikov Mercatorja nakazal 172 milijonov evrov kupnine za 53-odstotni delež, trgovcu pa odobril 220-milijonsko posojilo, ki bo po končanem prevzemu pretvorjeno v kapital. S tem je lastnik Agrokorja Ivica Todorič porabil tudi vsa sredstva, ki jih je zbral za prevzem slovenskega trgovca.

Od skupno 475 milijonov evrov, ki jih je Todorič zbral z izdajo visoko tveganih PIK-obveznic, je morala med 50 in 100 milijoni evrov nameniti za delno izplačilo EBRD iz lastništva Agrokorja. Lobisti hrvaške družbe že več tednov poudarjajo, da bo EBRD kupnino za delnice Agrokorja vložila nazaj v Adrio Group, na katero je Todorič prenesel lastništvo Agrokorja in prek katere namerava prevzeti Mercator. Toda to je očitno račun brez krčmarja. »EBRD ne namerava vstopiti v lastništvo Adrie Group. Imamo le naložbo v 2- odstotni delež Agrokorja, pri prevzemu Mercatorja pa niti posredno niti neposredno ne sodelujemo,« je bil včeraj jasen predstavnik EBRD za srednjo in jugovzhodno Evropo Axel Reiserer.

Bogata popotnica EBRD

Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja,Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V ospredju Datum: 27. 06. 2014 Stran: 3

Prevzemi Agrokorja

V skoraj vseh prevzemih, ki jih je Agrokor izpeljal v zadnjem desetletju, so v lastništvu obtičali številni mali delničarji. Doslej je namreč Agrokorju uspelo dokončati le prevzem PIK Vrbovca, ki mu gaje hrvaška država malodane podarila.

Z zaključkom prodaje Mercatorja Agrokorju je vse bolj očitno, da od Ivice Todoriča nihče ne bo zahteval spoštovanja danih zavez in obljub, da bo slovenskega trgovca prevzel izključno s kapitalom. Kot pojasnjujejo na Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP) pod vodstvom Damjana Žuglja, sprememba v dogovoru z vidika prevzemne zakonodaje ni problematična, »važno je, da za prevzem ni zastavljeno kakršno koli premoženje ciljne družbe, ki ni v lasti prevzemnika«. Prav tako za njih ni sporno, da je Todorič za posojila zastavil novoustanovljeno nizozemsko družbo Adria Group Holding, na katero je prenesel večinski delež Agrokorja in ki bo posledično tudi lastnica Mercatorja.

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja,Gole Nejc Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 27. 06. 2014 Stran: 3

Prodaja Mercatorja Pivovarna Laško se bo razdolžila, banke finančno okrepile - Dobavitelji v negotovosti

Ljubljana - Odzivi na prodajo Mercatorja so različni: nekateri v njej vidijo priložnost za trgovca in njegove dobavitelje, drugi njihov propad. Vsi pa se strinjajo, da večletna saga, imenovana prodaja Mercatorja, meče slabo luč na državo.

Skorajšnji zaključek devetega kroga prodaje najboljšega soseda je včeraj ugodno vplival na delnico Mercatorja in Pivovarne Laško. Cena Mercatorjeve delnice se je na Ljubljanski borzi povišala za 4,16-odstotka in dosegla celo 81,49 evra, delnica Laškega pa se je podražila za kar 16,69 odstotka na 10,49 evra.

»Prevzem je dobra novica za banke in sistem Laško, ki je po letih postavljanja na piedestal nacionalnega interesa postal de facto obubožana družba,« je ocenil predsednik uprave borzno-posredniške hiše Hirika Igor Štemberger. Prodajalke bodo namreč zaslužile 172 milijonov evrov, od tega se bo Skupina Laško (poleg Pivovarne Laško še Pivovarna Union in Radenska) lahko razdolžila za 75 milijonov evrov.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 28. 05. 2014 Stran: 9

Pivovarna Laško Peter Groznik odstopil z mesta predsednika nadzornega sveta -Dušan Zorko ubranil svoj položaj

Ljubljana - Vse kaze, da je predsedniku uprave Pivovarne Laško Dušanu Zorku uspelo ubraniti svoj položaj v upravi, saj je Peter Groznik včeraj odstopil kot predsednik NS Pivovarne Laško, njegovo vodenje pa je prevzel Goran Brankovič.

Čeprav je o morebitnih kadrovskih spremembah v Pivovarni Laško vse potihnilo že pred dobrim mesecem dni, vse kaže, da je bilo zatišje pred včerajšnjo sejo NS v Laškem le začasno. Odnosi v skupini so namreč že dolgo časa v senci spopada med upravo m ne-, katerimi nadzorniki, ki naj bi si želeli sprememb v vrhu skupine. Zorkovega odhoda naj bi si želela predvsem član uprave Gorenja Peter Groznik in član uprave Interenerga Jože Bajuk, ne pa tudi preostali trije člani, to so predstavnik kapitala Goran Brankovič ter predstavnika delavcev Dragica Cepin in Bojan Cizej.

Da je bilo zatišje le začasno, je moč razbrati tudi iz javnega pisma, ki so ga mali delničarji Pivovarne Laško v ponedeljek naslovili na NS. V pismu med drugim napovedujejo, da bodo na skupščini zahtevali razpravo o delovanju nekaterih članov NS pivovarne, zahtevajo tudi, da se NS javno opredeli do govoric o svojem delovanju.

Bliskovita rošada

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 22. 05. 2014 Stran: 7

Trgovina

Agrokor je levji delež sankcij hrvaškega varuha konkurence prevalil kar na Mercator in s tem tudi na številne male delničarje. Medtem ko bo moral njegov Konzum prodajati svoje "vaške trgovinice", bo Mercator prisiljen v prodajo trgovskih centrov.

Vstop Agrokorja v lastništvo Mercatorja bodo, kot kaže, drago plačali tudi mali delničarji slovenskega trgovca. Ker bi imela Mercator in Konzum na hrvaškem trgu prevelik tržni delež, se je lastnik Agrokorja Ivica Todorič zavezal, da bo v šestih mesecih po nakupu večinskega deleža Mercatorja 96 trgovin prodal oziroma oddal v dolgoročni najem. V nasprotnem primeru namreč ne bi dobil soglasja hrvaške agencije za varstvo konkurence (AZTN). Toda naše analize kažejo, da se namerava Todorič dezinvestirati zlasti na škodo Mercatorja in njegovih 14.000 malih delničarjev, med katerimi številni Agrokorjeve prevzemne ponudbe zagotovo ne bodo sprejeli.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 26. 04. 2014 Stran: 10

Sanacija Trgovec sije zagotovil dolgoročno odplačilo posojil - Leto 2013 je skupina končala s 16,9 milijona evrov izgube

Ljubljana - Po skoraj dveh letih je dogovor o finančnem prestrukturiranju Mercatorja pod streho. »Finančno prestrukturiranje skupine Mercator je eno največjih in najkompleksnejših finančnih prestrukturiranj v regiji,« so po včerajšnji seji NS sporočili iz Mercatorja.

Potem ko so upniki Mercatorja v začetku aprila dosegli načelno soglasje o predlaganem finančnem prestrukturiranju trgovca, je Mercator te dni dobil pisne zaveze večine bank upnic, da se strinjajo s predlaganim dogovorom. To načeloma pomeni, da se je pod dogovor o refinanciranju približno milijarde evrov dolga podpisalo zadostno število bankirjev, pri katerih se je Mercator v preteklosti zadolževal. »Banke upnice so dogovor potrdile na vseh ustreznih organih in kreditnih odborih, dogovor je sklenjen in velja,« je včeraj povedal finančni direktor Mercatorja Drago Kavšek.

Mercator se je z bankami dogovarjal več kot leto dni, priprave na pogajanja z bankami pa so se začele že mnogo prej, v letu 2013. Dolgotrajnost postopka ne preseneča, saj je Mercator potreboval podpise približno 57 bank upnic.

Prodaja ni bila pogoj za dogovor z upnicami

Medij: Primorski dnevnik Avtorji: Kocbek DarjaTeme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 22. 03. 2014 Stran: 9

SLOVENIJA TA TEDEN

Banka Celje je šesta banka v Sloveniji, ki jo bodo reševali državljani, je na podlagi mnenja Banke Slovenije odločila levosredinska vlada Alenke Bratušek. Lanski stresni testi so pokazali, da Banki Celje manjka 388 milijonov evrov, iz celjske banke pa so pred kratkim sporočili, da potrebujejo svež kapital v višini 160 milijonov evrov. Vlada, ki je lani za dokapitalizacijo treh največjih bank, ki so Nova ljubljanska banka, Nova kreditna banka Maribor, in Abanka Vipa, že namenila 3,3 milijarde evrov, davkoplačevalcem še ni sporočila, koliko sredstev bo potrebovala za dokapitalizacijo Banke Celje.

So pa davkoplačevalci posredno izvedeli, da jih do konca leta čaka dokapitalizacija še sedme banke, to je Gorenjska banka, ki ji je vlada rok, da poišče zasebni kapital, podaljšala do konca leta. Tudi zanjo tako rekoč ni možnosti, da bi ji ta kapital uspelo najti. Koliko svežega denarja potrebuje, iz te banke niso sporočili, lanski stresni testi pa so pokazali, da ji manjka 328 milijonov evrov.

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Cirman Primož Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 01. 03. 2014 Stran: 7

Sojenje Bosku Srotu

Že mesec dni po tem, ko je Dušan Zorko prevzel vodenje Pivovarne Laško, se je skupaj s šestimi nekdanjimi sodelavci Boška Šrota skušal odrešiti odgovornosti za pomoč pri "tajkunovih" poslih. To so storili z dokumentom, ki mu očitno verjame tudi tožilstvo.

Vse bolj postaja jasno, daje Dušan Zorko vodenje Pivovarne Laško prevzel tudi zato, ker se je želel izogniti (pred)kazenskim postopkom, povezanim s spornim financiranjem lastninjenja Pivovarne Laško.

To dokazuje dokument, ki smo ga pridobili v uredništvu Dnevnika. Gre za »Povzetek relevantnih dejstev o navodilih obvladujoče družbe Pivovarna Laško«. Tega so 11. septembra 2009, le dober mesec dni po tistem, ko je Zorko na čelu pivovarne nasledil Boška Šrota, podpisali vsi najpomembnejši vodilni iz podjetij skupine Laško. Poleg Zorka še prva finančnica Pivovarne Union Mirjam Hočevar, direktor Radenske Zvonko Murgelj, nekdanja prokuristka Radenske Olga Smej, nekdanji direktor Fructala Toni Balažič, ki je danes na čelu Mercatorja, nekdanji član uprave Fructala Drago Kavšek, zdaj član uprave Mercatorja za finance, in tedanja izvršna direktorica Dela Mojca Jazbinšek Volk. Vsi našteti so še nekaj mesecev pred tem na veliko sodelovali pri odobravanju nezavarovanih posojili, ki so jih Pivovarna Union, Radenska, Fructal in Delo nepovratno nakazovali Šrotovim podjetjem. Ta so z njimi pokrivala zapadle obveznosti v prvi polovici leta 2009, ko se je Šrotov imperij pod pritiskom bank začel podirati.

Kako so se Šrotovi direktorji oprali odgovornosti

Medij: Dnevnik Avtorji: Feri Vladimir Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 05. 02. 2014 Stran: 28

Borzni komentar

Slovenski borzni indeks SBI TOP je januarja s skoraj sedemodstotno rastjo pristal med desetimi najuspešnejšimi borzami. V zadnjem tednu seje razpoloženje vlagateljev nekoliko ohladilo predvsem zaradi politične retorike stranke Socialnih demokratov. S tem se je pocenila tudi marsikatera delnica v indeksu SBI TOP, svetla izjema je bil tečaj delnic Intereurope, saj je poskočil za več kot trideset odstotkov. Koprska družba je prek strani Ljubljanske borze sporočila, da bosta bankam pri prodaji 54,5-odstotnega deleža družbe svetovala mednarodna svetovalna skupina Lazard 8c Co in Raiffeisen. Sporazum s svetovalcema so podpisale NLB, SID banka, Banka Koper, Gorenjska banka, Raiffeisen banka in SKB.

Po uspešni dokapitalizaciji največjih treh državnih bank ter začetku prenosov slabih terjatev na slabo banko je ameriška bonitetna agencija Moody's zvišala bonitetno oceno. Tako imata NLB in NKBM oceno dolgoročnega kreditnega tveganja Caal, medtem ko ima Abanka oceno Caa2. Ob pričakovanjih, da bodo omenjene banke dobile tudi novega lastnika, so dvignili pričakovanja za dolgoročne ocene kreditnega tveganja, in sicer pri NLB in NKBM na stabilno, pri Abanki pa na pozitivno, kar naj bi pomenilo, da se bo stanje v slovenskih bankah stabiliziralo.