Helios

Medij: Dnevnik Avtorji: Morozov Sebastjan Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 21. 06. 2013 Stran: 10

Skupščina Heliosa

Pred sklepno etapo prodajnega postopka bo moral Helios po predlogu malih delničarjev za dividende nameniti veliko večino bilančnega dobička.

Domžalski Helios, ki je tik pred prodajo, bo moral sedanjim lastnikom pred tem izplačati večji del bilančnega dobička. Delničarji družbe so namreč na včerajšnji skupščini potrdili nasprotni predlog Malih delničarjev Slovenije (MDS), v skladu s katerim bo Helios za dividende od skupaj dobrih petih milijonov evrov bilančnega dobička namenil 4,03 milijona evrov (15 evrov bruto za delnico) in ne 2,2 milijona evrov (8 evrov bruto za delnico), kot je predlagala uprava z Urošem Slavincem na čelu.

Predstavnik 0,45-odstotnega delničarja, nemškega podjetja Sortoben Burobedarf, je sicer opozoril, da lahko višje dividende negativno vplivajo na potek prodajnega postopka in da Helios potrebuje sredstva za vlaganja. Tudi predsednik MDS Rajko Stankovič bi se s temi stališči strinjal, če Helios ne bi bil tik pred zaključkom prodajnega postopka. »Nobenega razloga ne vidim, da bilančni dobiček prepustimo morebitnemu novemu lastniku Heliosa. Izkušnje iz prodajnih postopkov kažejo, da odločitev lastnikov, da pred prodajo izplačajo ali pustijo bilančni dobiček, na kupoprodajno ceno ne vpliva,« je poudaril Stankovič. Pri tem velja spomniti, da je država pred prodajo SIJ - Slovenske industrije jekla v družbi pustila okoli 70 milijonov evrov bilančnega dobička, za 55 odstotkov delnic je iztržila 105 milijonov evrov.

Medij: Večer Avtorji: D.T. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 21. 06. 2013 Stran: 7

Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) je na včerajšnji skupščini delničarjev uspelo s predlogom, da se za dividendo namesto sprva predlaganih osem evrov na delnico nameni 15 evrov bruto. Predlog MDS je dobil 62-odstotno podporo. Delničarji (največji so Zvon Ena Holding v stečaju, Sod, Modra zavarovalnica, Delniški Triglav Steber, Nova KBM in NFD 1) bodo skupno približno štiri milijone evrov dividend prejeli najkasneje v 90 dneh. Predsednik uprave Heliosa, Uroš Slavinec, se je v okviru predstavitve letnega poročila za leto 2012 dotaknil tematike prodajnega postopka. Delničarje je seznanil, da je bil maja letos zaključen skrbni pregled skupine Helios, h kateremu so pristopili trije interesenti in dva od slednjih sta podala ponudbo za nakup večinskega deleža. Ponudbi za odkup sta podala drugi največji premaznik na svetu, ameriška multinacionalka PPG, in avstrijski Ring International. Na potezi so prodajalci večinskega deleža (zlasti državne banke), ki morajo sprejeti odločitev glede dejanske prodaje Heliosa.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 21. 06. 2013 Stran: 9

Delničarji Heliosa podprli višjo dividendo, kot je predlagala uprava

Ljubljana - NLB, ki potrebuje državno pomoč, bo tudi letos ostala brez dividend domžalskega Heliosa. Ker banka še ni unovčila jamstva na delnice Heliosa, se bo za dobrega 1,3 milijona evrov dividend Heliosa namesto v NLB nateklo v Zvonovo stečajno maso.

Delničarji domžalskega Heliosa so na včerajšnji skupščini odločali tudi o delitvi dividend za lani. Po predlogu uprave bi delničarjem pripadlo osem evrov bruto za delnico, vendar so mali delničarji, združeni pod okriljem društva MDS (Mali delničarji Slovenije), kljub nasprotovanju uprave predlagali in na koncu tudi izglasovali skoraj enkrat višjo dividendo, to je 15 evrov bruto za delnico.

Predlog malih delničarjev je na skupščini podprl tudi Zvon Ena v stečaju, ki obvladuje 32,57 odstotka Heliosa. »Kot stečajna upraviteljica sem podprla višjo dividendo. Ta denar se steka v stečajno maso Zvona Ena in ne pripada NLB. Namenjen bo poplačilu navadnih upnikov,« je povedala stečajna upraviteljica Mojca Breznik, ki je že konec marca pozvala vse zastavne upnike Zvona, naj do marca 2014 unovčijo deleže, ki so jih dobili kot jamstvo za posojila cerkvenemu holdingu. Med upniki je tudi NLB, pri kateri je Zvon za milijonska posojila zastavil tretjinski delež Heliosa.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 10. 06. 2013 Stran: 7

Skupščine

Delničarji letos očitno ne bodo ponovno pristali na nižje dividende kot leto prej. Samo 50 največjih analiziranih podjetij bo moralo letos izplačati med 240 in 300 milijoni evrov dividend, medtem ko so vse slovenske delniške družbe lani izplačale za zgolj 437 milijonov evrov dividend.

Upravam največjih slovenskih družb bo, kot kaže, letos uspelo zadržati dosti manjši delež ustvarjenih dobičkov kot v preteklih letih. Če so se lastniki delniških družb še lani »zadovoljili« z vsega 437 milijoni evrov dividend, so se letos njihovi apetiti precej povečali, kar se odraža tudi v povečanem številu zahtev za izplačilo višjih dividend.

Mali delničarji so v preteklosti že večkrat zahtevali višje dividende, vendar jih je v nemalo primerih preglasovala država, ki pa je letos očitno spremenila svoj pogled na dividendno politiko. Tako je Slovenska odškodninska družba (Sod) letos že predlagala oziroma dosegla izplačilo višjih dividend v Petrolu, Termah Olimia, Salusu in Aerodromu Ljubljana, prvič pa je moral na zahtevo države vmesne dividende izplačati tudi Telekom Slovenije. Višje dividende od prvotno predlaganih bodo morali letos izplačati v Cinkarni Celje, Tovarni olja Gea in Prvi Group, zahtevo za izplačilo višjih dividend pa je pričakovati tudi na skupščinah Krke, Zavarovalnice Triglav, Telekoma Slovenije, Žita, Letrike in nekaterih preostalih večjih podjetij.

Od 03.06. do 13.06.2013 poteka zbiranje pooblastil za 19. redno skupščino družbe Helios, d.d., ki bo potekala 20.06.2013 ob 10.00 uri, v sejni sobi podjetja, Količevo 2, 1230 Domžale. 

Za tisk pooblastila kliknite tukaj. Odprla se vam bo datoteka v novem oknu, katero si lahko natisnete in jo nato izpolnete, ter pošljete na naš naslov (Društvo MDS, Dalmatinova ulica 10, 1000 Ljubljana).

Za vse informacije smo vam dosegljivi na zgoraj navedenih kontaktih. Za več informacij o družbi Helios pa kliknite tukaj.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 22. 05. 2013 Stran: 8

Zavarovalnica Triglav

Nadzorniki naj bi včeraj od predsednika uprave Zavarovalnice Triglav Matjaža Rakovca zahtevali pojasnila glede strmega padca premij, medtem ko za zdaj ni znano ali so zahtevali tudi odgovore glede sestanka v zagrebški restavraciji larunski dvori.

Nadzorni svet Zavarovalnice Triglav pod vodstvom Mihaela Permana je po neuradnih informacijah na včerajšnji seji od uprave z Matjažem Rakovcem na čelu zahteval številna pojasnila glede padca poslovanja v prvem letošnjem četrtletju, ki ga je Triglav zaključil s kar enajstodstotnim padcem bruto premij. Ali so nadzorniki od Rakovca zahtevali tudi pojasnila glede skrivnostnega sestanka, ki se je sredi prejšnjega meseca odvil v zagrebški restavraciji Jarunski dvori, ni znano, saj se je seja zavlekla pozno v večerne ure.

Kot smo včeraj razkrili v Dnevniku, naj bi se sestanka v Zagrebu poleg Rakovca in nekaterih članov vodstva Triglava udeležili uprava Croatie Osiguranje in lobisti ameriške družbe Patton Boggs. Slednji naj bi po neuradnih informacijah zastopali interese poljske zavarovalnice PZU, ki si prizadeva za nakup največje slovenske in hrvaške zavarovalnice, ključna tema sestanka pa naj bi bila ravno privatizacija Triglava. Na Rakovčeva pojasnila glede omenjenega sestanka še vedno čakamo. V Slovenski odškodninski družbi (Sod), ki upravlja državni dvotretjinski delež največje slovenske zavarovalnice, pa so nam včeraj povedali, da upravi Triglava niso podelili mandata za kakršno koli dogovarjanje s potencialnimi strateškimi partnerji. Sestanka ob obrežju Jarunskega jezera na Sodu niso želeli komentirati, prav tako ne na ministrstvu za finance, ki je pristojno za Triglav.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 11. 05. 2013 Stran: 8

Četudi je rast osrednjega indeksa Ljubljanske borze (SBI TOP) v tem tednu nekoliko popustila in je indeks z ravni 650 zdrsnil na 625 indeksnih točk, je tečaj nekaterih delnic po četrtkovi objavi vlade o nameravani prodaji 15 podjetij, kjer ima država (nejposredno lastniške deleže, včeraj precej porasel. Država naj bi se namreč v popolnosti lastniško umaknila tudi iz sedmih borznih podjetij - Aerodroma Ljubljana, Cinkarne Celje, Heliosa, Nove KBM, Telekoma Slovenije, Uniorja in Žita. Delnici ljubljanskega Aerodroma in Cinkarne sta včeraj pridobili celo več kot deset odstotkov, domžalskega Heliosa dobrih osem odstotkov. A prava zvezda je bila delnica Telekoma Slovenije. Njen tečaj je včeraj z ravni 97 evrov odskočil na 104 evre ali za več kot sedem odstotkov, ob tem pa so borzniki s to delnico opravili za 1,2 milijona evrov prometa ali krepko več kot z vsemi drugimi vrednostnimi papirji skupaj. Ugiba se, da bi lahko prevzemna cena za delnico Telekoma Slovenije segla vse do 160 evrov, kar kupcem te delnice pušča precej prostora za nadaljnjo rast tečaja.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 25. 04. 2013

Načrt prestrukturiranja Nove KBM, ki ga evropska komisija že mesec dni preučuje, po neuradnih informacijah predvideva prodajo vrste naložb druge največje slovenske banke, ki naj bi še letos potrebovala med 280 in 400 milijoni evrov svežega kapitala.

Kapitalski primanjkljaj druge največje slovenske banke pod vodstvom Aleša Hauca je očitno še dosti večji, kot je sprva kazalo. Čeprav se je v zadnjih tednih namigovalo, da bo morala Nova KBM letos izvesti le okoli 100-milijonsko dokapitalizacijo, naj bi po neuradnih informacijah banka potrebovala med kar 280 in 400 milijoni evrov dodatnega kapitala.

Z izjemo tega, da bo dokapitalizacija predvidoma izvedena že do konca letošnjega junija, v banki preostalih podrobnosti za zdaj ne želijo razkriti. »Postopki, povezani z dokapitalizacijo in pripravami na skupščino, tečejo po zastavljenem načrtu,« so bili kratki v NKBM, kjer na naša vprašanja niso želeli odgovoriti. Po neuradnih informacijah naj bi Hauc po več mesecih odlašanj za svetovalca pri dokapitalizaciji naposled izbral družbo Unicredit CAIB, ki jo vodi Sergej Požar in je z mariborsko banko že lani sodelovala pri predčasnem odkupu njenih podrejenih obveznic.

Koliko dodatnega kapitala bo NKBM potrebovala, bo v veliki meri odvisno od evropske komisije. Ker je država konec lanskega leta NKBM prek tako imenovanih obveznic Co Co dokapitalizirala s sto milijoni evrov (obveznice so bile pred mesecem dni pretvorjene v kapital banke), bo morala namreč zdaj načrt prestrukturiranja NKBM potrditi tudi evropska komisija. »Komisija bo preučila vse podatke in lahko zahteva dodatne obrazložitve, dopolnitve ali spremembe. Komisija bo program potrdila šele takrat, ko bo po njeni presoji zagotavljal dolgoročno sposobnost preživetja NKBM,« so nam povedali na finančnem ministrstvu.

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič  Teme: Gospodarstvo Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 26. 03. 2013

Konzorcij največjih lastnikov Heliosa je rok za oddajo zavezujočih ponudb nepričakovano podaljšal še za dva meseca.

Prodaja večinskega paketa delnic domžalske premazniške skupne Helios se bo očitno zavlekla še za nekaj mesecev. Čeprav bi morale ameriška korporacija PPG, avstrijski holding Ring International in sklad tveganega kapitala One Equity zavezujoče ponudbe za nakup Heliosa oddati že konec tega meseca, je konzorcij lastnikov rok za oddajo ponudb podaljšal do maja.

Zakaj so se lastniki, ki jim pri prodaji svetuje francoska BNP Paribas, odločili za dvomesečno podaljšanje roka, uradno ni znano. Po prvotnih načrtih bi morali lastniki zavezujoče ponudbe sicer prejeti že konec februarja, vendar so se skrbni pregledi nekoliko zavlekli, saj so potencialni vlagatelji od uprave zahtevali še številne dodatne podatke. Prav kakovost razkritij pri skrbnem pregledu pa naj bi bila po navedbah naših virov tudi eden od ključnih razlogov za podaljšanje roka. Ker naj bi v skrbnem pregledu in kasnejši predstavitvi uprave pod vodstvom Uroša Slavinca številna vprašanja ostala nepojasnjena, naj bi namreč nekateri potencialni investitorji v svoje ponudbe nameravali vključiti tudi dodatne razvezne pogoje oziroma pogoje, ki bi lahko po že končani prodaji znižali višino kupnine.

S podaljšanjem roka naj bi tako lastniki (največji so Slovenska odškodninska družba, Modra zavarovalnica ter banke upnice propadlega cerkvenega holdinga Zvon) potencialnim investitorjem želeli omogočiti dodaten čas za razjasnitev nejasnosti. Zlasti lastniki naj ne bi želeli tvegati, da bi se v potrditvenem skrbnem pregledu (tega investitorji običajno opravijo po končanem nakupu) odkrila nova dejstva, ki bi vplivala na znižanje višine kupnine. V tem času se bodo lastniki predvidoma tudi odločili, katere pogoje uprave Heliosa bodo vključili v prodajno pogodbo. Kot smo razkrili v Dnevniku, si Slavinec prizadeva, da bi lastniki v prodajno pogodbo vključili stroge zaveze, po katerih bi moral nov lastnik ohraniti vse proizvodne lokacije in zaposlene, sedež podjetja bi moral ostati v Sloveniji, Helios pa bi moral pod novim lastnikom ohraniti tudi svoje razvojne centre.