Vprašanja in odgovori o podrejenih obveznicah
Natisni- Kaj je vrednostni papir?
Vrednostni papir je pisna listina, s katero se izdajatelj zavezuje, da bo izpolnil na njej zapisano obveznost njenemu zakonitemu imetniku.
Vrednostni papir je listina, ki vsebuje določene premoženjske pravice, ki tako postanejo prenosljive. Na splošno ločimo stvarnopravne vrednostne papirje (skladiščnica, nakladnica itd.), dolžniške vrednostne papirje (obveznice, čeki, menice) in lastniške vrednostne papirje (delnice). Poleg tega poznamo še mešane oblike vrednostnih papirjev (zamenljive obveznice, dividendne obveznice) in izvedene vrednostne papirje (opcije). Na borzi se trguje predvsem z nadomestnimi vrednostnimi papirji, ki se ravno po tej svoji lastnosti ločijo od preostalih individualnih vrednostnih papirjev (čekov, menic, skladiščnic, nakladnic itd.). Glede na upravičenca iz vrednostnih papirjev ločimo prinosniške in imenske vrednostne papirje.
- Kaj je obveznica?
Obveznica je dolžniški vrednostni papir, s katerim se izdajatelj zavezuje, da bo imetniku vrednostnega papirja izplačal po amortizacijskem načrtu na točno določen dan v prihodnosti na obveznici navedeni znesek oziroma znesek anuitetnega kupona. Pri poplačilu obveznice ob morebitnem stečaju imajo obveznice prednost pred delnicami.
- Kakšna je razlika med depozitom in obveznico?
Depoziti obstajajo v obliki kratkoročne in dolgoročne naložbe, medtem ko obveznice predstavljajo predvsem dolgoročno naložbo.
Z vidika vlagateljev depoziti predstavljajo manjše tveganje v primerjavi z obveznicami, ker so del sistema zajamčenih vlog Republike Slovenije.
Pri depozitih vlagatelj običajno prejme izplačilo zneska obresti skupaj z glavnico ob zapadlosti depozita, medtem ko pri obveznici imetnik prejme izplačilo glavnice ob zapadlosti, v vmesnem obdobju pa prejema obresti.
- Kakšna je razlika med obveznico in delnico?
Delnice so lastniški vrednostni papir, ki dajejo delničarju določene pravice. Najpomembnejši pravici delničarjev sta pravica do dividende in pravica do glasovanja na skupščini delničarjev. Navedenih pravic imetniki obveznic nimajo, saj je obveznica dolžniški vrednostni papir, na podlagi katerega se imetniku izplačuje obresti, ob zapadlosti pa se mu izplača še glavnica.
Obveznice so v primerjavi z delnicami istega izdajatelja manj tvegan instrument.
- Kakšna je razlika med navadno obveznico in podrejeno obveznico?
Osnovna razlika med navadno obveznico in podrejeno obveznico je različen status glede poplačila terjatev imetnikov navadnih obveznic/podrejenih obveznic v primeru stečaja izdajatelja. Pri bančnih izdajateljih obveznic je nivo podrejenosti podrejenih obveznic opredeljen v Sklepu o izračunu kapitala bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 135/2006 in 104/2007).
V primeru stečaja izdajatelja so terjatve imetnikov podrejenih obveznic pri pravici izplačila podrejene vsem terjatvam navadnih upnikov (npr. imetnikov navadnih obveznic). Skladno z višjim tveganjem, ki ga prevzema imetnik podrejene obveznice, je zato običajno donos podrejene obveznice višji od donosa navadne obveznice istega izdajatelja.
- Kaj je podrejena obveznica in namen njene izdaje?
Podrejena obveznica je dolžniški vrednostni papir, ki jo banka izdaja z namenom vključitve v dodatni kapital I banke, in sicer na podlagi izdanega dovoljenja Banke Slovenije. Podrejena obveznica ima lastnosti podrejenosti, ki so opredeljene v 20. členu Sklepa o izračunu kapitala bank in hranilnic.
Podrejena obveznica ima ročnost 7 let, izplačuje fiksni kupon v višini 6,25 % letno (vsakega 24. 5. v tekočem letu do dospelosti), glavnica pa dospe v plačilo ob dospelosti obveznic.
V primeru stečaja izdajatelja so terjatve imetnikov podrejenih obveznic pri pravici izplačila podrejene vsem terjatvam navadnih upnikov do izdajatelja in terjatvam upnikov podrejenega dolga, ki se vključuje v dodatni kapital II. Dokler le-te ne bodo poplačane, imetniki podrejenih obveznic nimajo pravice terjati ali pridobiti kakršnegakoli zneska iz naslova podrejenih obveznic. Imetniki podrejenih obveznic pa so ob stečaju izdajatelja poplačani pred imetniki hibridnih in inovativnih instrumentov (lastnosti instrumentov so definirane v Sklepu o izračunu kapitala bank in hranilnic) ter lastniki prednostnih in navadnih delnic.
- V kakšni obliki bodo podrejene obveznice izdane?
Obveznice bodo izdane v obliki nematerializiranih in imenskih vrednostnih papirjev z oznako NLB26.
- Kdaj dospejo podrejene obveznice?
Glavnica obveznic dospe v plačilo na dan 24. 5. 2017 (v roku 7 let) oziroma na dan predčasnega izplačila oziroma odpoklica.
- Ali je možno podrejene obveznice predčasno izplačati oziroma odpoklicati?
Obveznice ne morejo biti predčasno unovčene na zahtevo imetnika, razen v primeru stečaja izdajatelja.
Izdajatelj nima možnosti predčasnega izplačila oziroma odpoklica obveznic pred dnevom dospelosti obveznic, razen v naslednjih primerih:
(i) izdajatelj ne pridobi dovoljenja Banke Slovenije za vključitev obveznosti po obveznicah v izračun dodatnega kapitala I v skladu s Sklepom o izračunu kapitala; ali
(ii) obveznice in obveznosti izdajatelja iz naslova obveznic zaradi spremembe predpisov ali njihove interpretacije prenehajo izpolnjevati pogoje za vključitev v izračun dodatnega kapitala izdajatelja; ali
(iii) izdajatelj preneha opravljati bančne storitve in ga prenehajo zavezovati določila predpisov o kapitalski ustreznosti, ki veljajo za banke in hranilnice; ali
(iv) kadarkoli po 30. 6. 2015, če izdajatelj za to pridobi dovoljenje Banke Slovenije.
- Kakšna je obrestna mera in kako se obračunavajo obresti?
Obrestna mera je nespremenljiva v višini 6,25 % letno.
Obresti se obračunavajo od nominalne vrednosti obveznic na dan vsakokratne dospelosti obresti na linearni način tako, da se obrestna mera pomnoži z nominalno vrednostjo obveznic, pri čemer se upošteva dejansko število dni v obrestovalnem obdobju in dejansko število dni v letu. Obresti se zaokrožijo na dve decimalni mesti.
- Kako in kdaj se bodo izplačevale obresti in glavnica?
Obresti se začnejo obračunavati dne 24. 5. 2010. Obresti dospevajo v plačilo letno za nazaj, vsakega 24. 5. v letu do dneva dospelosti obveznic.
Nominalna vrednost glavnice obveznic dospe v plačilo v celoti v enkratnem znesku na dan dospelosti obveznic.
- Ali so podrejene obveznice zavarovane?
Podrejene obveznice niso kakorkoli zavarovane ali pokrite z garancijo izdajatelja. Obveznice prav tako niso del sistema zajamčenih vlog v Republiki Sloveniji, niti del jamstvene sheme Republike Slovenije.
- Ali so podrejene obveznice obdavčene?
Obdavčitev obresti:
- Fizične osebe: obresti, izplačane fizični osebi, ki je rezident Republike Slovenije, so obdavčene z 20 % davčno stopnjo. Če bo izdajatelj dolžan od dolgovanega zneska obresti obračunati, odtegniti in plačati davek, bo imetnik obveznice prejel znesek obresti, zmanjšan za odtegnjeni znesek davka.
- Pravne osebe: obresti so sestavni del prihodkov in s tem tudi davčne osnove.
Obdavčitev dobička iz kapitala:
- Fizične osebe: ni obdavčen.
- Pravne osebe: kapitalski dobiček je sestavni del prihodkov in s tem tudi davčne osnove.
Opozorilo: davčna zakonodaja se lahko spremeni.
- Ali podrejene obveznice imetnikom zagotavljajo druge pravice?
Obveznice imetnikom ne zagotavljajo drugih pravic, niti pravice do zamenjave za druge vrste vrednostnih papirjev. Obveznice ne zagotavljajo pravice do udeležbe pri dobičku izdajatelja.
- Ali se lahko podrejene obveznice zastavijo v zavarovanje dolga pri NLB d.d.?
Imetnik ne more zastaviti podrejenih obveznic v zavarovanje svojega dolga v NLB d.d.
- Ali lahko stranka za namene nakupa podrejenih obveznic prejme kredit ali jamstvo s strani NLB d.d.?
Ne. NLB d.d ne sme kreditirati ali dajati jamstva vezana na nakup podrejenih obveznic NLB26.
- Ali je možno neplačilo glavnice in obresti iz naslova podrejenih obveznic?
Neplačilo (glavnice in obresti) iz naslova obveznic je mogoče samo v primeru stečaja banke.
- Ali so podrejene obveznice po izdaji prosto prenosljive?
Obveznice so po izdaji prosto prenosljive v skladu z določili Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih ter drugih predpisov in pravil in navodil, ki urejajo poslovanje KDD ali jih sprejema KDD. Obveznice se prenašajo z vpisom prenosa lastništva v centralnem registru.
- Ali z nakupom podrejene obveznice prevzemam kakšno tveganje?
Tveganja so opredeljena v Prospektu. Načelno so podrejene obveznice tvegan finančni instrument. Tveganja povezana z podrejeno obveznico so sledeča:
Likvidnostno tveganje:
- ni zagotovila, da se bo razvilo aktivno trgovanje z obveznicami
- vložena bo zahteva za kotacijo obveznic na Ljubljanski borzi
- NLB d.d. nima sklenjenega dogovora z vzdrževalcem likvidnosti (npr. finančnim posrednikom)
Tveganje spremembe prodajne cene:
- obstaja možnost, da tržna cena pade pod izhodiščno ceno ob izdaji
- na ceno vplivajo razmere na finančnih trgih, gospodarske razmere in finančno stanje izdajatelja
- ob splošni rasti obrestnih mer se bo cena obveznic na trgu predvidoma zniževala, ob morebitnem padcu splošne ravni obrestnih mer pa se bo cena obveznic dvignila
Obrestno tveganje:
- obveznice prinašajo fiksni kupon
- spremembe obrestnih mer ne bodo imele vpliva na višino kupona (porast OM predstavlja za investitorja relativno nižji donos v primerjavi s tržnim donosom in obratno)
- zaradi spremembe splošne ravni obrestnih mer obstaja tveganje, da bo investitor prejete obresti lahko reinvestiral le po nižji obrestni meri
Kreditno tveganje:
- obveznice niso posebej zavarovane ali pokrite z garancijo izdajatelja
- izdajatelj je ocenjen z bonitetno oceno A1 (Moody’s) in A- (Fitch)
- obveznice nimajo bonitetne ocene
Valutno tveganje:
- nestanovitnost deviznih tečajev
Tveganje povezano s podrejenostjo obveznic:
- obveznice so podrejene
- glede vrstnega reda poplačil so obveznice podrejene vsem terjatvam vlagateljev in navadnih upnikov do izdajatelja ter vsem terjatvam iz naslova podrejenega dolga izdajatelja, ki se vključuje v dodatni kapital II izdajatelja
Možnost predčasnega izplačila obveznic:
- izdajatelj ima možnost predčasnega izplačila oziroma odpoklica obveznic pred njihovo dospelostjo v izrednih primerih
Več o postopku vpisa obveznic, postopku vplačila obveznic, vračilu denarja ter razno si lahko preberete tukaj. Dokument se vam bo odprl v novem oknu.
Vir: www.nlb.si.
