Odgovor na navedbe Maje Oven, direktorice sektorja za tržno komuniciranje in odnose z javnostmi v družbi BTC, d.d.
NatisniMaja Oven v imenu družbe BTC v odgovoru na članek V BTC tudi po dveh letih ne upoštevajo pravnomočne sodbe? Pravi, da je družba BTC v letu 2008 upoštevala pravnomočno sodbo višjega sodišča z razporeditvijo dodatnih trajnih virov kapitala v celotni vrednosti umaknjenih delnic. Družba pa ni povečala kapitala, kar bi rad dosegel mali delničar, ker je bil kapital družbe na osnovi sklepa skupščine iz leta 2001 že pravnomočno vpisan v letu 2004 in ga uprava ne sme spreminjati.
V zvezi z zapisanim je treba poudariti dve, milo rečeno, nenavadnosti, za katere bi res radi dobili pojasnilo. Kapital družbe BTC ni mogel biti pravnomočno vpisan v register po sklepu skupščine iz leta 2001, ker je na tej skupščini bila napovedana izpodbojna tožba in bila tudi v roku vložena. Višje sodišče je leta 2007 skupščinski sklep o zmanjšanju kapitala z umikom lastnih delnic pravnomočno in dokončno razveljavilo.
Prvo izjemno zanimivo vprašanje se glasi, kako je v pravni državi mogoče, da je uprava družbe BTC (ki jo vodi Jože Mermal) lahko vpisala v register nepravnomočen sklep!?
Drugo vprašanje je povezano s prvim. Kako je v pravni državi mogoče, da taista uprava družbe noče izvršiti pravnomočne sodbe Višjega sodišča iz leta 2007 in vrniti kapital na prvotno stanje iz leta 2001? Mar to pomeni, da imamo v primeru BTC opravka z organiziranim kriminalom, v katerega je družba BTC vpletla tudi državne institucije, kot je registrsko sodišče?
Nadalje Maja Oven pravi, da naj bi novinar pretiraval v oceni vrednosti družbe (1,5 milijarde evrov). Pred nekaj dnevi je bila v časniku Finance objavljena vrednost zemljišča družbe Žito, neposrednega soseda družbe BTC, katerega višina potrjuje oceno novinarja o vrednosti družbe BTC. Verjamemo, da lastniki oziroma uprava BTC z veseljem pričakuje take kupce, ki bi bili pripravljeni plačati tako ceno za BTC.
Prav zato je nenavadno, da v družbi BTC za prihajajočo skupščino niso upoštevali našega predloga, da se delnica BTC vrne v kotacijo na Ljubljansko borzo, še več, predloga sploh niso uvrstili na dnevni red skupščine!
V Društvu Mali delničarji Skupaj smo močnejši (Društvo MDS) razumemo, da posamezniki želijo na vse načine obdržati lastnino, ne glede na to, ali je bila pridobljena zakonito, s pridnim in poštenim delom, ali nezakonito, morda celo z mafijskimi metodami. Ne razumemo pa mali delničarji oblasti, ki se ne zgane, čeprav je bil prevzem BTC-ja pravnomočno dokazano nezakonit. Primer BTC tako ni več samo primer oškodovanja malih delničarjev, ampak postavlja pod vprašaj nič manj kot 2. člen ustavne ureditve naše države!
