NLB, Gorenjska banka, Addiko Bank, SKB, BKS Bank, Factor banka, Sberbank, DBS, Intesa Sanpaolo, Delavska hranilnica, Primorska Hranilnica, Hranilnica Lon, KD Banka, SID banka, UniCredit

Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik) Avtorji: Manja Pušnik Teme: Mali delničarji Datum: Tor, 27. dec.. 2016 Stran: 5

Bralec ima delnice Telekoma Slovenije in ga zanima, kje bi bilo zanj najbolje odpreti trgovalni račun. 

Če bralec nima potrebe po spletnem trgovanju, sta najugodnejši borzni hiši DBS (Deželna banka Slovenije) in NLB (Nova Ljubljanska banka). 

Bralec, ki ima 6 delnic z oznako PDPR, sprašuje, kolikšna je vrednost teh delnic, za katere delnice gre in ali jih je mogoče prodati?

Gre za delnice Pomorske družbe, delnice pa na žalost niso uvrščene na organiziran trg. Tako da bralcu svetujemo, naj se obrne neposredno na Pomorsko družbo in preveri, če jih morda odkupuje družba, ali pa če imajo podatke o kakšnem kupcu, ki bi bil zainteresiran za odkup teh delnic. 

Sin bralke živi v tujini in ima namen opustiti svoje delnice. Glede na to, da ima bralka sinov overjen podpis pri upravni enoti, jo zanima, ali lahko v njegovem imenu pri KDD uredi opustitev delnic? 

Predlagamo, da se za konkretnejši odgovor bralka obrne neposredno na KDD (lahko tudi po telefonu). Če gre za notarsko overjeno pooblastilo, po katerem je bralka pooblaščena za urejanje zadev za sina, potem menimo, da lahko zanj uredi tudi opustitev delnic. 

Bralka je na KDD skušala izvedeti, kaj se je zgodilo z njenimi delnicami, in sicer gre za delnice družbe Induplati. Pred leti je podedovala 343 vrednostnih papirjev z oznako IJRG. Na vprašanje, ki ga je poslala na KDD, kaj je s temi delnicami, so ji odgovorili, da je bila »zaradi izvedbe korporacijskih dejanj oznaka IJRG zamenjana za IJRR«. Ker teh vrednostnih papirjev bralka ne najde na kotacijah, jo zanima, ali so jo morda izbrisali iz lastništva teh vrednostnih papirjev. 

Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik) Avtorji: Manja Pušnik Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 23. dec.. 2016 Stran: 5

Bralec in njegov brat sta lani po mami podedovala nekaj delnic, ki so, kot pravi, praktično brez vrednosti. Ko je bralec septembra prejel obvestilo KDD, kaj lahko z delnicami stori, se je odločil za njihovo opustitev. A tu se njegova zgodba ne konča. Ker je, glede na dokončno in pravnomočno odločbo sodišča sklepal, da so delnice samo njegova last in da lahko z njimi naredi, kar želi, je konec septembra na KDD oddal vlogo z ustreznimi prilogami za njihovo opustitev, vendar se je zapletlo že v vložišču. Tam so mu pojasnili, da lahko delnice opusti samo, če se vsi dediči odločijo za enak korak. To je glede na dejstvo, da lahko samostojno razpolaga s svojim premoženjem, vsaj nenavadno če ne tudi nezakonito, meni bralec. Napotili so ga tudi na pravno službo, kjer je zadeva postala še bolj nenavadna. Tam so mu pojasnili, da tako pač je, ni pa dobil konkretnega pojasnila o pravni podlagi za takšno zahtevo KDD. Ko se je njegov brat v začetku novembra tudi odločil za opustitev delnic in v vložišču oddal ustrezno vlogo, je o tem bralec obvestil KDD, vendar do danes ni prejel nobenega odgovora. Kako to komentirate? 

Na MDS sklepamo, da je pri komunikaciji s KDD prišlo do manjšega nesporazuma. Če nekdo po sklepu o dedovanju podeduje delnice, še ne pomeni, da so njegova last in da lahko z njimi razpolaga. Če želi delnice prevzeti, mora najprej pri KDD urediti prenos teh delnic na svoje ime. To ne nazadnje velja za vsako vrsto premoženja. Postopek prevzema delnic iz naslova dedovanja poteka tako, da dedič na KDD poda vlogo za prevzem delnic, priložiti pa mora sklep o dedovanju in številko trgovalnega računa (pri katerikoli borzni hiši), kamor želi, da se mu delnice prenesejo. KDD nato dediču posreduje plačilni nalog (prenos delnic po sklepu o dedovanju stane dobrih 9 evrov) in po poravnavi plačilnega naloga dedič dobi potrdilo, da so delnice uradno prepisane na njegovo ime. Če želi dedič delnice opustiti, mu ni treba storiti ničesar. Do izvedbe prenosa delnic na njegovo ime namreč ni lastnik teh delnic in mu jih seveda zato tudi ni treba opustiti, saj niso njegova last, temveč ima zgolj listino (sklep o dedovanju), ki določa, da delnice lahko postanejo njegova last, če to želi. 

Bralka ima 1 delnico z oznako MRIR. Zanima jo, koliko je ta delnica vredna in ali naj jo opusti? 

Sklepamo, da gre za delnico MR1R, torej za delnico družbe M1, d. d., Ljubljana. Tečaj na borzi znaša 0,30 evra, tako da bralki svetujemo, naj delnico opusti. Opustitev je na sedežu KDD v Ljubljani brezplačna. 

Še ena izmed rubrik ”Saj ni res, pa je”: po podatkih Društva Mali delničarji Slovenije (Društva MDS) naj bi Banka Slovenije že tretji teden ‘usklajevala’ nov zakon, ki naj bi po navodilih Ustavnega sodišča omogočil učinkovitejše pravno sredstvo izbrisanih imetnikov delnic in obveznic slovenskih bank proti tej isti Banki Slovenije. Povedano drugače, povzročitelj škode aktivno sodeluje pri pisanju zakona, ki bo določal, kako ga bodo oškodovanci smeli tožiti in kako ne?! V Društvu MDS se sprašujemo, ali smo v Republiki Sloveniji resnično izgubili še zadnji kanček razuma, in javno pozivamo:

• Ustavno sodišče RS,
• Ministrstvo RS za finance,
• Ministrstvo RS za pravosodje,
• Policijo in NPU,
• Banko Slovenije,
• Vlado RS,
• Državni zbor RS,
• Varuhinjo človekovih pravic in
• Informacijsko pooblaščenko

naj se tri leta trajajoče sprenevedanje vendarle konča in se naposled razišče, kako so nastajale ”podlage” za ukrepe ”sanacije” bank, ki ni pomenila le razlastitve malih lastnikov in upnikov slovenskih bank, temveč tudi pretirano porabo davkoplačevalskega denarja, ki je bil uporabljen za dokapitalizacijo teh bank. Ne pozabimo, da smo eno od teh bank že prodali (NKBM), vse po vrsti pa se hvalijo, kako nadpovprečno visok kapitalski količnik imajo in koliko dobička imajo po zaslugi odpravljanja oslabitev, ki so jih neupravičeno oblikovale prav zato, da so lahko decembra 2013 prikazale tako slabo stanje, da naj bi to upravičevalo razlastitev.

Ljubljana, 21. december 2016

Poziv Vladi, Ministrstvom in Državnemu zboru

Ob upoštevanju dejstva, da se je celotna zgodba pričela na Ministrstvu za finance in da je tudi Državni zbor sprejel novelo Zakona o bančništvu, ki je bila podlaga za izbrise v bankah, pozivamo Vlado, Državni zbor, Ministrstvo za finance in Ministrstvo za pravosodje, da po navodilu Ustavnega sodišča pripravijo zakon, ki bo resnično omogočil pošteno in učinkovito pravno sredstvo proti Banki Slovenije. Če bo pri pripravi zakona sodelovala Banka Slovenije, torej tožena stranka ob uporabi tega sredstva, potem je bolje, da se ta zakon sploh ne napiše …

Poziv Ustavnemu sodišču

OBVESTILO IMETNIKOM KVALIFICIRANIH OBVEZNOSTI BANK, KI SO JIM PRENEHALENA PODLAGI ODLOČB BANKE SLOVENIJE DNE 17.12.2013, O VLAGANJU TOŽB

Odvetniška pisarna Tamara Kek d.o.o., Ljubljana pripravlja za imetnike kvalificiranih obveznosti bank, ki so jim prenehale na podlagi odločb Banke Slovenije z dne 17.12.2013 o izrednih ukrepih, odškodninske tožbe zoper Banko Slovenije in poslovne banke, katerim so bili izredni ukrepi izrečeni konec leta 2013.

Odvetniška pisarna zbira pooblastila za vložitev tožb v zvezi z izbrisi naslednjih kvalificiranih obveznosti:

v banki NLB, d.d., Ljubljana:

•          podrejenih obveznic z oznako NLB26 in ISIN Kodo SI0022103111,
•          hibridnih obveznic z oznako NOVALJ FLOAT 49 in ISIN kodo NLB XS0208414515,
•          delnic z oznako NLB in ISIN kodo SI0021103526;

v banki Abanka Vipa, d.d., Ljubljana:

•          hibridnih obveznic z oznako ABVIP float 12/49 in ISIN kodo XS0283183084;

Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik) Avtorji: Manja Pušnik Teme: Mali delničarji Datum: Pon, 21. nov.. 2016 Stran: 5

Naš bralec ima 60 delnic Save holdinga. Kakšen je postopek prenosa delnic z registrskega računa pri KDD z bralca na njegovega sina?

Postopek prenosa delnice (velja za vse vrednostne papirje) je enak, kot če bi delnice prodajali. Torej morata bralec in njegov sin pri eni od borznih hiš odpreti trgovalna računa in nato na sinov trgovalni račun prenesti delnice. Pri tem bi seveda oba morala plačati strošek preknjižbe delnic; minimalni strošek bi znašal okoli 30 evrov. V primeru delnic Save pa v društvu malih delničarjev menijo, da bi takšen prenos obema povzročil le stroške, saj delnic ni mogoče prodati zaradi ustavljenega trgovanja. Poleg tega tečaj na borzi znaša 0,22 evrov, torej gre za hipotetično vrednost 13,20 evra.

Na registrskem računu ima bralec nekaj delnic Mercatorja in Žita. Ali naj jih pusti na sodnem depozitu in kolikšni so stroški, če to stori?

Delnic Žita delničar ne more več imeti, saj so bili mali delničarji iztisnjeni, vsi delničarji pa so prejeli denarno odpravnino. Ce delničar morebiti odpravnine m prejel, naj se obrne neposredno na borzno hišo -lirika, ki je izvajala vse aktivnosti v zvezi s prevzemom in iztisnitvijo, da si zagotovi izplačilo, ki mu pripada. Sodni depozit se obračuna v višini 15 odstotkov vrednosti, kar pomeni, da je v večini primerov strošek sodnega depozita lahko višji kot strošek klasičnega trgovalnega računa. Vendar pa je to odvisno od vrednosti delnic. Poleg tega ne gre pozabiti, da delničar nima pravice do morebitnih dividend, če bodo delnice pristale na sodnem depozitu.

Od KDD je bralka dobila obvestilo, da ima na registrskem računu delnice z oznako KDH3. Kaj naj stori s temi vrednostnimi papirji, saj so ji na eni izmed bank pojasnili, da vrednost delnice znaša borih 7 evrov.

Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik) Avtorji: Gordana Stojiljković Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Datum: Pon, 14. nov.. 2016 Stran: 5

Medtem ko naša država razmišlja o spremembi zakonodaje in ustanovitvi specializiranega sodišča za pregon bančne kriminalitete, na sodiščih tožbe zoper nekdanje člane uprav bank padajo kot domine. Tudi v primeru Factor banke, kjer naj bi ena zadeva zastarala, čeprav zakonodaja določa drugače.

Medtem ko vlada napoveduje spremembe veljavne zakonodaje in ustanovitev specializiranega sodišča za pregon bančne krimina_itete, na sodiščih tožbe zoper nekdanje člane uprav bank padajo kot domine. Od šestih odškodninskih tožb, ki jih je Factor banka vložila zoper nekdanje vodilne (v nekaterih primerih se pojavljajo vsi trije člani uprave, v drugih pa nastopajo posamezno), je sodišče (še nepravnomočno) zavrnilo dve, v enem primeru pa so se poravnali. 
Potem ko je sodišče aprila letos zavrnilo osemmilijonsko tožbo zoper nekdanje vodilne v Factor banki, nekdanjega predsednika uprave Borisa Pesjaka ter člana uprave Cirila Dragonjo in Dušana Valenčiča, zaradi domnevno spornega posojila Merkurju, je zdaj padla še ena odškodninska tožba. Sodišče je namreč kot neutemeljeno zavrnilo 12 milijonov evrov visoko tožbo Factor banke, ki jo je pravno nasledila Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB). Sodnik gospodarskega oddelka Gregor Collauti je presodil, da je zadeva zastarala. Ali se bo DUTB na odločitev sodišča pritožil, še ni znano, saj v slabi banki trdijo, da s sodbo še niso seznanjeni, kar pa je težko verjeti, saj sodišča načeloma javnosti ne posredujejo sodb, dokler nimajo povratne informacije, da so jo prejele vse stranke v postopku. 

DUTB bo po prejemu sodbe še tehtal 

Predsednik računskega sodišča, Tomaž Vesel je zainteresirano javnost seznanil z izsledki revizijskega poročila o uspešnosti upravljanja z nedonosnimi terjatvami in upravljanja s pogodbami na NLB. Računsko sodišče je v reviziji v obdobju od začetka leta 2013 do 2. septembra 2016 ugotovilo več nesmotrnosti, o čemer je seznanilo tudi Državni zbor kakor tudi Nacionalni preiskovalni urad.

Ljubljana, 11. november 2016

Za ogled prispevka iz oddaje Ozadja na RTV Slovenija 3 z dne 17.11.2016 kliknite na sliko ali tukaj.

Dokumentacija o prenosih terjatev pomanjkljiva ali pa je sploh ni bilo

Ugotovljene nesmotrnosti se nanašajo na uvrstitev komitentov na seznam za prenos na DUTB pri prenosu terjatev iz NLB na DUTB, izbiro zunanjega izvajalca za pregled slabih naložb in pri upravljanju s pogodbami, način izbora komitentov za prenos na DUTB ter vzpostavitev ustrezne revizijske sledi, ki bi zagotovila transparentnost postopka prenosa. Iz objavljenega revizijskega poročila najbolj bodejo ugotovitve o pomanjkljivi dokumentaciji oz. »neobstoju« ustrezne dokumentacije glede prenosa slabih posojil iz NLB na DUTB, kar pomeni, da je bila »virtualna stečajna masa oškodovana«.

Prenosi na DUTB opravljeni brez izdelanih strokovnih kriterijev

Predsednik računskega sodišča je ob predstavitvi poročila povedal, da strokovni kriteriji za prenos slabih posojil niso bili izdelani. Na DUTB so po nepotrebnem, verjetno z velikim diskontom, prenašali posojila, ki bi jih lahko banka sama izterjala. Na drugi strani pa so slaba posojila, ki jih niso prenesli na DUTB rešili tako, da so jih v celoti odpisali in s tem vnovič oškodovali »virtualno stečajno maso« izbrisanih malih delničarjev in obvezničarjev NLB. Ob tem je omenil še očiten klientelizem pri odpisu in prenosu terjatev.

NLB na zahtevo Banke Slovenije ponovno 'skriva podatke'

NLB naj bi po navodilu Banke Slovenije zahtevala, da Računsko sodišče počrni velik del svojega revizijskega poročila zaradi tako imenovane »bančne tajnosti«, čeprav je pred tednom dni Ustavno sodišče RS v svoji odločbi o izbrisu delničarjev in obvezničarjev iz leta 2013 eksplicitno zapovedalo, da podatkov ne smejo skrivati. 

Najbolj absurdno je, da je za NLB in Banko Slovenije tajnost tudi bilanca banke, ki je osnova za izdelavo letnega poročila poslovnih subjektov in njihovo revidiranje. 

Na potezi NPU in Državni zbor

Računsko sodišče je presodilo, da so nepravilnosti tako ogromne, da je »necenzurirano« verzijo takoj odstopilo v preiskavo Nacionalnemu preiskovalnemu uradu (NPU), ki že preiskuje sume o prevelikih odpisih in posledično preveliki dokapitalizaciji NLB in drugih saniranih bank, ter Državnemu zboru RS in njegovi Komisiji za preiskavo bančne luknje. 

Društvo MDS bo zahtevalo razkritje celotnega poročila računskega sodišča

Društvo MDS bo v svojem imenu, kot izbrisani delničar NLB ter v imenu izbrisanih obvezničarjev NLB26 zahtevalo, da Računsko sodišče nemudoma objavi celotno necenzurirano verzijo revizijskega poročila. Prav tako bo zanimivo izvedeti, ali je navedeno revizijsko poročilo obravnaval tudi nadzorni svet NLB in kakšno je njegovo stališče. Po objavi celotnega revizijskega poročila bodo odvetniki, ki zastopajo male delničarje in obvezničarje proučili, ali ni v tem  primeru morda prišlo do opustitve dolžne skrbnosti s strani organov vodenja in nadzora v NLB ter nadzornega regulatorja Banke Slovenije. 

Za ogled prispevka iz Dnevnika ob 19.00 TV SLO1 z dne 27.10.2016 pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Odločba Ustavnega sodišča RS je za Društvo MDS negativno presenečenje. Žal v Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) ugotavljamo, da se Ustavno sodišče do številnih in ustavno pravno relevantnih pravnih vprašanj sploh ni opredelilo in svoje odločitve tudi ni obrazložilo v luči vse dosedanje ustaljene sodne prakse.

Ustavno sodišče je sicer ugotovilo, da bivši imetniki kvalificiranih obveznosti nimajo zagotovljenega učinkovitega odškodninskega varstva, vendar pa v obrazložitvi odločbe ni dalo zakonodajalcu nobenih napotkov o tem, kakšno na bo to učinkovito in ustavno skladno sodno varstvo. Način izvršitve dejansko sploh ni določen. Zakonodajalcu je le naložilo, da mora zaradi odsotnosti posebnih procesnih pravil za odškodninske spore proti Banki Slovenije, zapolniti protiustavno pravno praznino. Kako pa bo ta zapolnjena, pa je v celoti prepustilo presoji zakonodajalca. 

Za ogled prispevka iz oddaje Dnevnik na RTV Slovenija 1, z dne 28.09.2016 kliknite na sliko ali tukaj.

Medij: Dnevnik Avtorji: Suzana Kos Teme: Mali delničarji Datum: Pon, 26. sep.. 2016

Banka Slovenije gre daleč v varovanju svoje nedotakljivosti. Vložila je na primer tožbo proti državi »zaradi posega v človekove pravice in temeljne svoboščine«. Guverner Boštjan Jazbec je namreč ocenil, da država, ki jo zastopa ljubljansko okrožno sodišče, oziroma parlamentarna preiskovalna komisija, ki preiskuje odgovornost nosilcev javnih funkcij v postopku sanacije bank, ne sme imeti vpogleda v zasežene zapisnike njegovega ožjega kolegija.

Drugi primer, ki napeljuje k pomisleku o izgubi kompasa na Slovenski 35, je buren odziv in iskanje zavetja pri prvem človeku Evropske centralne banke (ECB), ko so v prostore Banke Slovenije poleti prikorakali kriminalisti. Preiskava je povezana z izbrisom podrejenih obveznic. Nacionalni preiskovalni urad preiskuje sum kaznivih dejanj, povezanih z zlorabo uradnega položaja ali pravic pri osebah, ki so vodile postopke ugotavljanja domnevno negativnega kapitala v eni od bank in neupravičeno izrekle izredni ukrep izbrisa podrejenih obveznic.

Banka Slovenije se otepa tudi pregleda računskega sodišča, ki bi ga nedvomno zanimala pravilnost porabe skoraj 800.000 evrov, kolikor je stala aktualna obnova avle našega nedotakljivega hrama monetarne modrosti.