NLB, Gorenjska banka, Addiko Bank, SKB, BKS Bank, Factor banka, Sberbank, DBS, Intesa Sanpaolo, Delavska hranilnica, Primorska Hranilnica, Hranilnica Lon, KD Banka, SID banka, UniCredit

Za ogled prispevka iz oddaje Dnevnik na RTV Slovenija 1 z dne 10.08.2017 kliknite na sliko ali tukaj.

DEJAN LADIKA: Že pred časom je potekel šestmesečni rok, ki ga je Ustavno sodišče določilo finančnemu ministrstvu za ureditev pravnega varstva izbrisanim lastnikom podrejenih obveznic in delnic. Ti tako še vedno nimajo možnosti, da bi se pritožili na sodišče zaradi izbrisa ob sanaciji bančnega sistema konec leta 2013. Ker tistim, ki še vedno pripravljajo spremembe bančnega zakona, ne zaupajo več, so se spet obrnili na Ustavno sodišče.

TEA ŠAVOR: Več kot 3 leta je okoli 100.000 lastnikov delnic in 2000 lastnikov podrejenih obveznic, ki naj bi bili oškodovani za več kot 600 milijonov evrov, čakalo na odločitev Ustavnega sodišča, ki je konec lanskega leta vendarle odločilo, da je bil bančni zakon v neskladju z ustavo. V šestih mesecih bi moralo ministrstvo za finance neskladja odpraviti, a jih do danes še ni.

RAJKO STANKOVIČ (predsednik društva MDS): Mi smo že pred iztekom roka pozivali vse odgovorne, da naj spoštujejo rok, ki ga je dalo Ustavno sodišče.

ŠAVOR: Tri leta in osem mesecev je tak preteklo, je jasen odvetnik Miha Kunič, ko njegovi klienti še vedno nimajo učinkovitega pravnega sredstva.

MIHA KUNIČ (odvetnik): Ne pričakujem ponovno dobre rešitve, ker iste osebe, ki so pripravljale prvi zakon katerega je Ustavno sodišče že razveljavilo, sedaj pripravljajo nov zakon in prvi osnutki, ki so bili videni so bili po mojem mnenju globoko neustavni.

ŠAVOR: To pa potrjuje tudi to interno mnenje Direktorata za pravosodje na popravke, ki jih je pripravilo ministrstvo za finance. Popravke označujejo za povsem zgrešene. Ne le, da ne odpravljajo neustreznih pravnih praznin glede pravice do sodnega varstva, kot je ugotovilo Ustavno sodišče, celo več, popravljen zakon zaostruje pogoje za vložitev tožb pred upravnim
sodiščem. Na ministrstvu sicer pravijo, da so popravki sedaj pripravljeni, v koalicijsko usklajevanje pa gredo septembra. A razlaščenci imajo očitno dovolj, zato ne čudi, da se izbrisani imetniki bančnih delnic znova obračajo na Ustavno sodišče.

KUNIČ: Sodobna praksa Sodišča za evropske pravice potrjuje moji tezi in torej, da bi morali imeti vsi pravico do tožbe pred upravnim sodiščem.

ŠAVOR: In še, glede na to, da država zamuja z odpravo neustavnosti, nekateri med razlaščenci že kupujejo vozovnice za pot na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, da vložijo odškodninske tožbe. In zgolj podatek, če uspejo, obresti znesejo 3 milijone evrov na dan.

Za ogled prispevka iz oddaje Odmevi na RTV Slovenija 1, z dne 10.08.2017, kliknite na sliko ali tukaj.

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Nejc Gole Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Datum: Tor, 06. jun.. 2017 Stran: 3

Bančna sanacija France Arhar: Od komisije nismo dobili denarja, le zahteve 

Ljubljana - »Potrdim lahko ta sestanek in predlog, da so razmere nevzdržne in da je morda čas za razmislek o tem ukrepu,« je nekdanji predsednik nadzornega sveta NLB Marko Simoneti odgovoril na vprašanje, ali sta leta 2012 s takratnim predsednikom uprave banke Božemjašovičem predlagala Marku Kranjcu, guvernerju Banke Slovenije, naj v največjo banko imenuje izredno upravo. 

Tako je Simoneti včeraj odgovoril na vprašanje na parlamentarni preiskovalni komisiji, ki preiskuje vzroke za bančno sanacijo. »Kranjec je bil nekoliko presenečen zaradi radikalnosti tega predloga,« je še dejal. 

Simoneti je poudaril, da bi bila potrebna dokapitalizacija NLB bistveno manjša, če bi jo država sanirala hitreje: »Menili smo, da ne pretiravamo in da potrebujemo več kapitala. Ta ocene so bile višje od tistih, ki so vodili državo.« 

Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik) Avtorji: Manja Pušnik Teme: Rajko Stanković Datum: Sre, 31. maj. 2017 Stran: 5

Delničarji Zavarovalnice Triglav bodo po včerajšnji skupščini prejeli dividende v višini 2,50 evra bruto na delnico. Med novoimenovanimi nadzorniki naše največje zavarovalnice sta tudi Andrej Andoljšek, prvi mož Gorenjske banke, in nekdanji šef Zavarovalnice Triglav Milan Tomaževič.

Ker se sedanjim petim članom nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav čez približno dva tedna izteče mandat, so delničarji na včerajšnji skupščini imenovali nove nadzornike. To so: Nataša Damjanovič, izvršna direktorica Abanke za poslovanje s prebivalstvom, mednarodni svetovalec Mario Gobba, Žiga Škerjanec, pravnik v SDH, sicer pa nadzornik v Luki Koper in nekdanji član nadzornega sveta Heliosa, ter Andrej Andoljšek, predsednik uprave Gorenjske banke, in Milan Tomaževič, nekdanji predsednik uprave Zavarovalnice Triglav, štiriletno mandatno obdobje novi člani nadzornega sveta nastopijo 12. junija. Takrat se namreč izteče mandat dosedanjim članom nadzornega sveta, predstavnikom delničarjev, in sicer Dubravku Štimcu, Mariu Gobbu, Gregorju Roku Kastelicu, Rajku Stankoviču in Matiji Blažiču. Igorju Stebernaku, prvemu nadzorniku zavarovalnice, se mandat izteče šele junija 2020, med nadzorniki pa so še trije zaposleni. 

Medij: Primorske novice (7. val) Avtorji: M. Tina Valenčič Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 05. maj. 2017 Stran: 15

Smo slovensko bančno luknjo napolnili s preveč milijardami? Samo za največjo banko naj bi porabili milijardo preveč 

Če gre verjeti nekaterim ekonomistom, bančnikom in celo kriminalističnim izsledkom, je bila slovenska bančna luknja dejansko preplitva za vse davkoplačevalske milijarde, ki so poniknile vanjo. Po nekaterih ocenah naj bi samo za sanacijo največje banke namenili milijardo evrov preveč. Vseh napak pri sanaciji bank pa naj bi bilo za vsaj slabe tri milijarde evrov. Po bančni luknji bodo evropskim opozorilom navkljub lahko brskali domači revizorji. A le omejeno, saj do nekaterih dokumentov domače krovne banke ne bodo imeli dostopa. Povprečen državljan, ki bi svoj vložek v sanacijo bank lahko namenil, denimo, lepemu luksuznemu eksotičnemu potovanju, pa se bo moral zadovoljiti s temi (omejenimi) izsledki. 

Z bančno luknjo se že leta ukvarjajo bančniki, politiki, kriminalisti in nenazadnje tudi čisto običajni državljani. Kako tudi ne, saj je bila zadnja finančna injekcija za pomoč bankam leta 2013 tako "debela", da je preprosto ne gre kar tako "požreti". Dobre tri milijarde evrov je davkoplačevalce stalo zadnje reševanje bank pred štirimi leti. In prav zaradi pomislekov in domnev, da je bila celotna sanacija predimenzionirana za več milijard evrov, si ljudje želijo tudi epilog te zgodbe. Verjetno nihče v Sloveniji sicer ne računa na takšen zaključek, kot so ga v svoji bančni zgodbi spisali Islandci. Ta država s komaj nekaj več kot 300.000 prebivalci je namreč z zaprtjem 30 bankirjev in finančnikov, ki so zakrivili propad treh bank leta 2008, postala vzor zahodnega sveta v tem, kako preganjati kaznive prakse v bančništvu. Kako si bomo zaključek zgodbe spisali doma, pa bo moral pokazati čas. 

Kam so šle milijarde? 

Marsikdo je leta 2013 verjel, da je velika davkoplačevalska injekcija bankam res potrebna. Do zadnjega centa. O tem so državljane prepričevali bankirji, ne le domači, tudi evropski, tisti iz Evropske centralne banke osrednje finančne institucije v evroobmočju. In če je guverner Slovenske banke Boštjan Jazbec tedaj dejal, da "bodo slovenske banke po dokapitalizaciji ene bolje dokapitaliziranih v evro območju", laiki v to niso mogli dvomiti. 

Medij: Delo Avtorji: Suzana Kos Teme: Gospodarstvo Datum: Sre, 26. apr.. 2017

Razkrivamo povzetek študije o bančni luknji, ki ugotavlja, da je bila ta predimenzionirana za več milijard evrov.

Ljubljana – Medtem ko kriminalisti preiskujejo okoliščine procesa bančne sanacije, za katerega so državljani Slovenije plačali visoko ceno, obremenil pa bi tudi prihodnje generacije, je ekonomist Veljko Bole izračunal, da je bila bančna luknja predimenzionirana za več milijard evrov. Njegova analiza je dokument, ki za zdaj javnosti ni dostopen, Bole pa se je odločil, da v zvezi z njim ne daje izjav. Na Delu razkrivamo povzetek študije o bančni luknji.

Študija naj bi bila sicer po naših informacijah kmalu predstavljena tudi v državnem svetu. Nekatere domneve, po katerih so jo ocenili, so precej slabše od scenarijev v tujini.

Aljoša Tomaž, glavni izvršni direktor, član upravnega odbora KD Group, je za Delo razkril, da se študija ukvarja z več stvarmi. Tako med drugim ugotavlja, koliko so bili scenariji, po katerih so se delale ocene za naše banke, ostrejši od scenarijev, ki so jih upoštevali pri stresnih testih za druge evropske banke. Za Slovenijo je bil upoštevan najostrejši scenarij in za to ni bilo nobenega posebnega razloga. Bole je ugotovil, da bi lahko samo z normalizacijo makroekonomskega scenarija, torej če bi vzeli za podlago mediano (srednjo vrednost) scenarija EBA-e (Evropske bančne agencije), kapitalski primanjkljaj v slovenskih bankah ocenili za kar milijardo in pol nižje. Torej bi bil nižji za tretjino.

Za Slovenijo se je pri oceni kapitalskega primanjkljaja za potrebe sanacije po črnogledem scenariju ocenjevalcev predvideval padec BDP v višini 9,8 odstotka v treh letih, v resnici pa smo imeli v tem obdobju gospodarsko rast, ki je dosegla 5,8 odstotka. »Boletova študija je tudi zelo jasno pokazala, da odloženi davki, ki so lahko element ugotavljanja kapitalske ustreznosti, niso bili upoštevani. Odloženi davek je terjatev do države, to pa pomeni, da jo imaš lahko v kapitalu, če delaš z dobičkom, in vse banke delajo z dobički. Slovenija pa je edina država, ki ni uporabila 600 milijonov evrov odloženih davkov, ki bi lahko bili tudi ob uporabljenih scenarijih sestavina kapitala, a niso bili. Slovenija je imela superrevizijske kriterije mnogo strožje; če bi jih normalizirali na raven, ki je veljala za druge države, bi bila bančna luknja še za okoli 700 milijonov evrov manjša,« razkriva Aljoša Tomaž.

Factor in Probanka likvidirani brez potrebe

Probanke in Factor banke ne bi bilo treba poslati v nadzorovano likvidacijo, v katero ju je poslala Banka Slovenije, še preden so bili opravljeni stresni testi in ocenjen kapitalski primanjkljaj, še piše v Boletovi študiji.

Banka Slovenije ni ustrezno presodila sposobnosti Probanke in Factor banke (primerjalno glede na ostale testirane banke) za dolgoročno preživetje. Pred začetkom testnega eksperimenta banki namreč nista opazno zaostajali po stabilnosti poslovanja za skupino osmih testiranih bank. Zato je bila odločitev o nadziranem zapiranju teh bank napačna in draga, tako za imetnike podrejenih terjatev kot za državo, ugotavlja Bole.

Pri makroekonomskem scenariju, ki bi po ostrini ustrezal mediani Evropske bančne agencije testov držav evroobmočja in pri supervizijskih parametrih ter testnih postopkih, prilagojenih praksi v EU, bi skupen kapitalski primanjkljaj Factor banke in Probanke bil okoli 100 milijonov. V primeru vstopa zasebnih investitorjev s vsaj takšnim zneskom bi ostala vrednost podrejenih terjatev do teh bank nespremenjena, navadni kapital pa bi bil (morda) zmanjšan - razvodenel. V nasprotnem primeru bi država lahko banki dokapitalizirala in ju pridružila kakšni od velikih saniranih bank za četrtino zneska, ki ga je sicer porabila za njuno likvidacijo. Tudi v tem primeru lastniki podrejenih terjatev do Factor banke ne bi bili razlaščeni v celoti, je med drugim ugotovil Veljko Bole.

KD Group je eden od naročnikov študije, saj je v sanaciji bank KD ob izbrisu podrejenih obveznic izgubil 14,2 milijona evrov in jih hoče prek odškodninske tožbe dobiti nazaj.

Z morebitno kazensko odgovornostjo vpletenih pa se ne bo ukvarjal. Največ so ob izbrisu izgubile zavarovalnice, med njimi skupina Prva in Sava Re. Skupna nominalna vrednost vseh izbrisanih podrejenih instrumentov, ki so bili v lasti članic skupine Sava Re oziroma skladov, ki jih upravljajo, presega 35 milijonov evrov.

Na morebitne pomisleke, da so naročniki študije, kot oškodovanci v procesu sanacije, na neki način »narekovali« tudi njen rezultat, Aljoša Tomaž odgovarja, da so povsem brezpredmetni. »Veljku Boletu se ne da naročiti rezultata, temveč le študijo. Poznavajoč njegovo delo in vlogo od finančne osamosvojitve naprej, od njegovega članstva v prvem svetu Banke Slovenije naprej, so takšni očitki povsem deplasirani,« pojasnjuje Aljoša Tomaž. Kaj je ugotovil Bole, so želeli izvedeti tudi poslanci, člani parlamentarnega odbora za nadzor javnih financ, a se vabilu v parlament ni odzval. Je pa Bole novinarjem povedal, da študije javno ne bo komentiral niti, če ga njeni naročniki odvežejo zaveze molčečnosti.

Bole je bančno luknjo računal kar 2200 ur

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Maja Grgič Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 13. apr.. 2017 Stran: 3

Pripombe na predlog zakona Zavarovalnice napovedujejo uporabo vseh pravnih sredstev - Mali vlagatelji so za sporazumno poravnavo

Ljubljana - Predlagane rešitve so neustavne in omejujejo sodno varstvo oškodovanih vlagateljev, med drugim izhaja iz pripomb, ki jih je ministrstvo za finance prejelo na predlog zakona o sodnem varstvu imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Rok za pripombe se izteče danes.

Predlog omenjenega zakona naj bi na podlagi odločbe ustavnega sodišča razlaščencem zagotovil učinkovito pravno varstvo. Predlog predvideva, da lahko lastniki podrejenih finančnih instrumentov in delnic šestih saniranih bank pričakujejo odškodnino, če bo sodišče ugotovilo, da so bili na slabšem, kot bi bili, če Banka Slovenije za posamezno banko ne bi izrekla izrednega ukrepa. O tem bo presojalo sodišče, pri čemer bo morala Banka Slovenija dokazati, da je pri izreku izrednega ukrepa ravnala skrbno. Pri tem se bodo postopki po bankah združevali, skupaj pa je bilo izbrisanih za 960 milijonov evrov obveznosti.

Ministrstvo je po naših informacijah do včeraj prejelo pripombe do desetih deležnikov. Pripombe na predlog zakona je skupaj poslalo tudi deset večjih lastnikov izbrisanih podrejenih obveznic in delnic bank, ki so skupaj ostali brez 90 milijonov evrov naložb po nominalni vrednosti, to so Sava Re, Zavarovalnica Triglav, Adriatic Slovenka, Prva, Skupina Prva, Sava pokojninska družba, KBM Infond, Hranilnica Lon, KD Skladi in Fondi Slloveno - Kosovar i Pensioneve.

Favoriziranje položaja Banke Slovenije

Kot navajajo, predlog ne zagotavlja učinkovitega sodnega varstva, saj da že v izhodišču daje prednost statusu Banke Slovenije. Moti jih, da predlog ne dopušča ugotavljanja, ali so bili sploh podani pogoji za izrek izrednega ukrepa. Menijo, da predlagana rešitev onemogoča sodno preverbo številnih podatkov in indicev, iz katerih izhaja, da so bili izračuni kapitalskega stanja v bankah, ki so bili podlaga za izredne ukrepe, narejeni na podlagi metodologije, ki ni bila v skladu z mednarodnimi standardi bančnega nadzora, in da so bili izrečeni izredni ukrepi nepotrebni. Omenjeni vlagatelji napovedujejo, da bodo, ce država ne bo zagotovila ustreznih zakonskih podlag, uporabili vsa pravna sredstva za zaščito svojih interesov.

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je v sodelovanju z Odvetniško pisarno Tamara Kek, d.o.o., pripravilo pripombe k Predlogu zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti banka. Predlagatelj zakona (Ministrstvo za finance) in več kot očitni soavtor zakona (Banka Slovenije) s predlogom zakona poskušata legalizirati domnevna kazniva dejanja, ki jih aktivno in na podlagi številnih dokazov in utemeljenih očitkov preiskujejo kriminalisti.

V Društvu MDS žalostno ugotavljamo, da pripravljavci predloga zakona očitno do danes niso uspeli niti prebrati odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-295/13, saj je vsebina predloga zakona v veliki meri diametralno nasprotna temu, kar zahteva Ustavno sodišče. Še več, Ministrstvo za finance skupaj z Banko Slovenije v zakon skuša vnesti kup dodatnih (tudi retroaktivnih) kriterijev, vse z namenom poskusa naknadne legalizacije izbrisov v bankah in zabrisa sledi, zakaj so morali slovenski davkoplačevalci bistveno preplačati sanacijo bank. Predlog zakona torej ne prinaša rešitev in je že povsem jasno, da bo tudi novi zakon podvržen presoji ustavnosti.

Ljubljana, 06. april 2017

Banka Slovenije »prikladen grešni kozel« ali misija odvračanja pozornosti od serije očitanih kaznivih dejanj

Guverner Banke Slovenije, Boštjan Jazbec je na nenavaden dan (01.04.2017) v intervjuju za dnevnik izjavil: »Smo prikladen grešni kozel za vse, kar je bilo v Sloveniji narobe«. Naj poudarimo, da v Društvo MDS guvernerja Banke Slovenije štejemo med osebe, za katere naj bi veljali najvišji standardi strokovnosti in etičnosti. Izjava Guvernerja resnično deluje kot 1. aprilska šala, še posebej če se spomnimo na nedavno razkrito sodno odredbo III Kpd 29285/2016, ki na dobrih 45 straneh razkriva serijo kaznivih dejanj, ki naj bi jih storil guverner Boštjan Jazbec v sodelovanju z ostalimi člani takratnega Sveta Banke Slovenije. 

Še posebej zgovorna so pričanja oziroma zbrane informacije zastopnikov različnih ustanov, kot so npr. Agencija za javni nadzor na revidiranjem (direktorica mag. Mojca Majič), Slovenski inštitut za revizijo (direktor dr. Marjan Odar), Združenje Bank Slovenije (predsednik Upravnega odbora France Arhar), Okrožno sodišče v Ljubljani (takratni registrski sodnik Jože Ruparčič), Okrožno sodišče v Celju (takratna registrska sodnica Andreja Zupan), Okrožno sodišče v Mariboru (takratni registrski sodnik Jože Vidic), KPMG Slovenija, d.o.o. (direktorica Nevenka Kržan). Očitno guverner Banke Slovenije vsem navedenim, kakor tudi celotni slovenski javnost želi sporočiti, da je njegova funkcija biti »prikladen grešni kozel«, med tem ko izpostavljene sume storitve kaznivih dejanj seveda guverner ne želi komentirati, kaj šele da bi jih strokovno ovrgel.

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 06. apr.. 2017 Stran: 2

Pritožbe Pri vpisu sprememb kapitala NLB naj bi nastale napake Pravni interes razlaščencev je čez noč izginil

Ljubljana - Potem ko je Višje sodišče v Ljubljani junija 2014 enemu od razlaščenih delničarjev NLB že priznalo pravni interes v pritožbi na vpis sprememb statuta in dokapitalizacije naše največje banke, je pri ponovnem odločanju v tej isti zadevi pravni interes njemu in še dvema razlaščencema odreklo. Odločitev je zdaj v rokah ustavnega sodišča.

Za kaj gre? V Delu smo že avgusta 2014 razkrili, da se je nekdanji delničar Nove Ljubljanske banke (NLB) Franci Perčič pritožil na vpis sklepa o povečanju kapitala in sprememb statuta NLB, ki gaje v okviru ukrepov za sanacijo bank sprejela Banka Slovenije na podlagi odločb o izrednih ukrepih. Trdil je, da vpis v sodni register ni izvedel potrebnega predhodnega znižanja osnovnega kapitala banke na nič, kar naj bi bil temelj za izbris delničarjev, poleg tega pa, da Banka Slovenije ni predložila vseh listin, potrebnih za ta vpis.

Interes je, interesa ni

Višje sodišče je presodilo, da ima pravni interes za pritožbo, in je njegovi pritožbi ugodilo. A prvostopenjsko sodišče je sklep le nekaj dni zatem ponovno vpisalo, čeprav je popravilo le sklep o spremembi kapitala, ne pa tudi drugih napak. Zato so se Perčič in še dva druga razlaščenca (eden je Tadej Kotnik) na sklep ponovno pritožili.

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 06. apr.. 2017 Stran: 2

Pritožbe Pri vpisu sprememb kapitala NLB naj bi nastale napake Pravni interes razlaščencev je čez noč izginil

Ljubljana - Potem ko je Višje sodišče v Ljubljani junija 2014 enemu od razlaščenih delničarjev NLB že priznalo pravni interes v pritožbi na vpis sprememb statuta in dokapitalizacije naše največje banke, je pri ponovnem odločanju v tej isti zadevi pravni interes njemu in še dvema razlaščencema odreklo. Odločitev je zdaj v rokah ustavnega sodišča.

Za kaj gre? V Delu smo že avgusta 2014 razkrili, da se je nekdanji delničar Nove Ljubljanske banke (NLB) Franci Perčič pritožil na vpis sklepa o povečanju kapitala in sprememb statuta NLB, ki gaje v okviru ukrepov za sanacijo bank sprejela Banka Slovenije na podlagi odločb o izrednih ukrepih. Trdil je, da vpis v sodni register ni izvedel potrebnega predhodnega znižanja osnovnega kapitala banke na nič, kar naj bi bil temelj za izbris delničarjev, poleg tega pa, da Banka Slovenije ni predložila vseh listin, potrebnih za ta vpis.

Interes je, interesa ni

Višje sodišče je presodilo, da ima pravni interes za pritožbo, in je njegovi pritožbi ugodilo. A prvostopenjsko sodišče je sklep le nekaj dni zatem ponovno vpisalo, čeprav je popravilo le sklep o spremembi kapitala, ne pa tudi drugih napak. Zato so se Perčič in še dva druga razlaščenca (eden je Tadej Kotnik) na sklep ponovno pritožili.