NLB, Gorenjska banka, Addiko Bank, SKB, BKS Bank, Factor banka, Sberbank, DBS, Intesa Sanpaolo, Delavska hranilnica, Primorska Hranilnica, Hranilnica Lon, KD Banka, SID banka, UniCredit
Ali bo tokratna dokapitalizacija Abanke uspešnejša?!
Delničarji Abanke Vipa, d.d. bodo na današnji 25. skupščini delničarjev ponovno odločali o dokapitalizaciji banke. Delničarji so namreč o dokapitalizaciji banke že odločali na prejšnji skupščini, ki je potekala 30. maja, vendar nihče izmed večjih delničarjev ni pristal na brezpogojno vplačilo zneska 7,00 EUR za posamezno delnico. Tokrat je emisijski znesek še nižji in znaša vsega 4,20 EUR za posamezno delnico, kar pomeni, da bodo deleži obstoječih delničarjev, v primeru uspešne dokapitalizacije, tako rekoč vsaj prepolovljeni, posledično pa se bo njihovo premoženje še dodatno znižalo. Pooblaščenca Društva MDS, Rajko Stanković in Grega Tekavec bosta na skupščini zastopala skoraj več kot 6,5 % prisotnega kapitala banke.
Ljubljana, 19. november 2012
Dokapitalizacija po 4,20 EUR – rezultati skrbnega pregleda delničarjem (ne)dostopni
Uprava Abanke, ki jo vodi mag. Jože Lenič, od delničarjev pričakuje, da bodo vplačali med 49,67 in 89,42 milijonov EUR svežega denarja in to brez da bi poznali stanje banke. Naj spomnimo, da je Abanka v letu 2011 ustvarila negativen poslovni izid v višini 119.149.053,18 EUR, prav tako pa lahko iz 9-mesečnega poročila za leto 2012 ugotovimo, da banka nadaljuje z negativnim trendom poslovanja in ustvarja nadaljnjo izgubo.
V spodnji tabeli so prikazani podatki o poslovanju banke v prvem 9-mesečju. Za ogled celotnih nerevidiranih in nekonsolidiranih podatkov o poslovanju za prvih devet mesecev poslovnega leta 2012 kliknite tukaj.
Knjigovodska cena pada, premoženje delničarjev razvrednoteno, s kapitalom obstoječih delničarjev nagrajeni dokapitalizatorji
V dezinvestiranje delniških družb zaradi brezglavega zadolževanja vstopajo tuji vlagatelji
Tuji kapital z velikimi koraki že vstopa v Slovenijo. A gre za prevzeme že obstoječih in dobro stoječih družb, novih podjetij pa so tujci v zadnjih letih pri nas ustanovili le za peščico.
Ljubljana, 03.11.2012
Za ogled video prispevka novinarja Boruta Janca, objavljenega na Dnevniku TV SLO1, z dne 03. 11. 2012 ob 19.00 uri kliknite TUKAJ.
Srbski nakup Fructala za 48 milijonov evrov, prodaja celjskega Etola Izraelcem za 35 milijonov, pa ruskih 30 milijonov za mariborske terme - najbolj odmevni prevzemi zadnjega leta.
Pred dnevi je češka družba ČGS za 85 milijonov od kranjske Save kupila njeno najuspešnejšo družbo - gumarski Savatech. Sava, ki jo sanira Matej Narat, nekdanji član uprave NLB-ja, ima za 380 milijonov dolgov. Strokovnjaki pravijo: bridka ura prodaje in razdolževanja je tu.
"Dejstvo je, da je v Sloveniji velika potreba po vrnitvi nekaterih kreditov s strani nekaterih finančnih institucij," meni Matej Tomažin, predsednik uprave KD Skladov.
Tuji lastniki obljubljajo razvoj
Ne le to - Sava namerava v kratkem odprodati tudi energetski družbi Energetiko Črnomelj in bosansko Enso, lastništvu v hotelih in Gorenjski banki ter Abanki pa se za zdaj ne namerava odpovedati.
Kaj torej to pomeni za male delničarje?
"Mali delničarji so lahko s tem zadovoljni, saj je s tem preprečen bridki konec Save in če bi bil stečaj, bi skoraj 14.000 malih delničarjev ostalo brez premoženja," pravi Rajko Stanković, predsednik Društva malih delničarjev Slovenije.
Banke pod vodo, kdo bo odgovarjal? - TV Dnevnik SLO1 ob 19 uri - prispevek Florjan Zupan
Avstrijci so že vložili prve odškodninske tožbe proti nekdanjemu slovenskemu vodstvu v Hypo banki. Zganili so se tudi kriminalisti, a je vprašanje, kdaj bomo lahko ugledali prve tožbe.
Ljubljana, 02.08.2012 - Dnevnik TV SLO1 ob 19.00 uri, prispevek Florjana Zupana
V mednarodno preiskavo proti trem nekdanjim vodilnim v slovenskem Hypu Božu Španu, Antonu Romihu in Andreju Potočniku so se vključili tudi slovenski kriminalisti. Policija je potrdila, da so že sredi februarja na tožilstvo podali ovadbo proti trem vodilnim zaradi suma nepravilnosti pri nakupu opreme in domnevnega oškodovanja v vrednosti 1,4 milijona evrov.
Za ogled posnetka TV prispevka iz Dnevnika SLO1 ob 19.00 uri, z dne 02.08.2012 novinarja Florjana Zupana kliknite TUKAJ.
Polletni rezultati treh največjih:
NLB - 19,7 milijona evrov dobička
NKBM - 39 milijonov evrov izgube
Abanka Vipa - 15,7 milijona evrov izgube
Milijonske izgube, slabitve, rezervacije in terjatve pa se kažejo tudi pri slovenskih bankah. Potem ko je bilo lani v slovenskih bankah za več kot 1,2 milijarde evrov slabitev, se terjatve v letos začetih insolventnih postopkih po podatkih Financ še kopičijo, samo pri NLB-ju jih je za več kot 300, pri NKBM-ju za 90 in Abanki za več kot 150 milijonov evrov.
Po besedah Rajka Stankoviča iz društva Mali delničarji Slovenije se je dogajalo, da so bile delnice večkrat zastavljene. "Dogajale so se številne nepravilnosti, na kar smo opozarjali," dodaja Marko Golob, nekdanji član uprave AUKN-ja.
Adria Airways - poročilo z 32. skupščine z dne 29.06.2012
Na današnji 32. skupščini nacionalnega letalskega prevoznika Adria Airways d.d., delničarji niso podelili razrešnice članom uprave za delo v letu 2011. Razrešnice niso prejeli tudi člani prejšnjega upravnega odbora v času enotirne uprave dr. Maks Tajnikar, Urban Demšar in Primož Klemen, predstavniki AUKN in bank so se vzdržali glasovanja. Edini člani nekadnjega upravnega odbora, ki jim je bila danes podeljena razrešnica, so Klemen Boštjančič, Robert Vuga in Emil Kumer. Razrešnica vsem članom NS družbe. Prestrukturiranje družbe poteka bolj ali manj skladno s pričakovanji, sicer ob izdatni državni finančni pomoči, ki smo ji bili priča že v preteklosti. O strateškem partnerju in morebitnem tenderju bo več znanega v začetku letošnje jeseni. Strateški partner se še vedno išče, sicer pa družba mora delovati tudi v primeru, če ga ne najde do konca leta. Posebno revizorjevo poročilo z izsledki, na predlog malega delničarja Petra Marna – vodje OMD Adrie Airways pri Društvu MDS – gre pristojnim organom pregona v obravnavo in nadaljnje ukrepanje, skladno z zakonom. Za revizorja poslovanja družbe v letu 2012 so delničarji izbrali revizijsko družbo Constantia Plus d.o.o. iz Ljubljane.
Brnik, 29. junija 2012
Današnje 32. seje skupščine družbe Adria Airways d.d. se je udeležilo kar 98,14 % delnic z glasovalno pravico. Naj omenimo, da ima družba Adria Airways d.d. skupno število vseh izdanih delnic z glasovalno pravico kar 17.712.226. Skupščine sta se kot pooblaščenca malih delničarjev udeležila tudi Peter Marn – vodja OMD pri Društvu MDS, ter Ljubiša Stanojević, izvršni direktor Društva MDS, ki sta skupaj zastopala 849 delnic z glasovalnimi pravicami.
Že bežen pogled na dnevni red današnje skupščine, ki je obsegal kar 9. točk, vsebina skupščinskih točk, kakor tudi prisotnost posameznih delničarjev družbe, so napovedovali zanimivo skupščinsko dogajanje. Pri obravnavi 2. točke dnevnega reda je delničar Peter Marn v razpravi poudaril, da bi bilo sicer možno oceniti delovanje družbe in njenih organov v letu 2011 kot podvig, zlasti v luči pridobitve svežega kapitala, reporgrama kreditov, izvajanja programa prestrukturiranja itn, vendar je današnje stanje, na drugi strani, tudi posledica slabega dela in nekaterih dogodkov izpred 5-6 let.
Uprava brez razrešnice, NS le to dobil
Ob tem je še sporočil, da bo podprl predlog podelitve razrešnice upravi in NS, ne bo pa glasoval za razrešnico upravnemu odboru, ki je deloval do ponovne uvedbe dvotirnega sistema v družbi. Na podlagi njegove obrazložitve je predsedujoči mag. Ilić sklepal, da gre za predlog delničarja za poimensko glasovanje o razrešnicah članom NS, članom uprave in kasneje tudi poimensko glasovanje o razrešnicah članom nekdanjega upravnega odbora.
Po končani razpravi je predsedujoči skupščini odločil, da se o predlogu delničarja Petra Marna glede posamičnega glasovanja o razrešnicah, kot procesnem predlogu, glasuje prednostno. Omenjeni procesni predlog so delničarji z glasovanjem soglasno tudi potrdili. V nadaljevanju, pri posamičnem glasovanju, mag. Tadej Tufek ni prejel razrešnice za leto 2011, prav tako mag. Ravnikar, Klemen Boštjančič (ki je prejel 28,83 % glasov za, 71,16 % proti razrešnici) ter Robert Vuga (ravno tako 28,83 % glasov za, 71,16 % proti).
Malo pred 14. uro je predstavnik AUKN zahteval prekinitev skupščine, zaradi usklajevanja in pridobitve dodatnih navodil s strani AUKN. Skupščina je kmalu zatem (po 10 minutah) nadaljevala svoje delo, kajti AUKN svojemu predstavniku ni posredovala dodatnih navodil. Sledilo je še glasovanje o razrešnicah članov NS in upravnega odbora, ki so delovali v različnih obdobjih v lanskem letu. Dr. Tajnikar, Urban Demšar in Primož Klemen niso prejeli razrešnic (za je glasoval le PDP, AUKN in NLB d.d., ki ima 19,62 % delnic Adrie Airways, sta se glasovanja vzdržala, Hypo banka in preostali delničarji pa so glasovali proti razrešnici). Nekdanjemu članu NS Klemnu Boštjančiču je bila soglasno podeljena razrešnica (brez vzdržanih ali nasprotnih glasov), prav tako Robertu Vugi in Emilu Kumerju (pri katerem so se glasovanja vzdržali Hypo banka, Abanka in AUKN). Članom NS iz zadnje sestave – Vinku Možetu, Tadeju Kraševcu, Sergeju Gorjupu, Tonetu Pekolju, Silvi Rogelj in Darji Mataj – so delničarji podelili razrešnice za njihovo delo v letu 2011.
Načrt prestrukturiranja ogrožajo cena goriva, tečaj USD/EUR, padec BDP, padec prodaje in stroški svetovalcev
Skupščina NLB : Uprava brez razrešnice, odobrena dokapitalizacijo NLB v višini 381 milijonov evrov in nov nadzorni svet
Pooblaščenci Društva MDS so na skupščini zastopali 39.781 delnic oz. 0,42 % prisotnega kapitala. Država bo začasno na pomoč banki priskočila s hibridnim posojilom v višini 320 milijonov evrov, za 61 milijonov evrov novo izdanih delnic pa bosta namesto prvotno predvidenega KBC vplačala paradržavna sklada SOD IN KAD. Skupščina NLB je tudi odpoklicala vse dosedanje nadzornike in imenovala nove.
Ljubljana, 27.06.2012, dopolnjeno 02.07.2012
NLB z 233,2 mio EUR izgube, Uprava brez razrešnice, NS pa po 1 urni prekinitvi le to dobil
Delničarji NLB so v breme zadržanega dobička in rezerv iz dobička pokrili lansko visoko izgubo 233,2 milijona evrov. Polovico izgube izhaja iz slabitev v hčerinskih družbah. Bilančna vsota (obseg poslovanja) skupine NLB je lani upadla za osem odstotkov, na 16,4 milijarde evrov, v lanskem letu pa so v NLB veliko pozornost namenili zagotavljanju dobre likvidnosti banke.
Za ogled posnetka TV SLO 1 - Dnevnik ob 19.00 uri pritisni na sliko ali TUKAJ.
Na vprašanja Rajko Stanković predsednik Društva Mali delničarji Slovenije (MDS), ki je bil žal tudi edini razpravljalec je predsednik uprave NLB Božo Jašovič podal sledeče odgovore:
- Uprava banke prevzema objektivno odgovornost, ker je v preteklosti napovedovala poslovanje z dobičkom, nato pa so nastale visoke izgube.
- Po mnenju predsednika Uprave je bilo upravljanje s tveganji v NLB v preteklosti šibko, prav tako hčerinske družbe niso imele postavljenih limitov glede večjih naložb s strani matice, kar zdaj imajo.
- Glede SIB banke, ki je v postopku likvidacije, pa predsednik obljublja, da naj bi se postopek, ki se je vlekel vrsto let zaradi treh tožb, v dveh mesecih le končal.
- Postopek prodaje Banke Celje pa je zamrznjen, saj zanjo niso dobili ponudbe po 1,1-kratniku knjigovodske vrednosti, ampak bistveno nižjo.
- Na razpis za novega predsednika uprave NLB ni prijavil; ker je že dobrega pol leta v odstopu, si želi, da bi bilo čim prej izbrano novo vodstvo.
- V NLB potekajo določene aktivnosti v banki glede preteklih napačnih odločitev posameznikov in da je med drugim zaradi malomarnega dela kar nekaj ljudi ostalo brez zaposlitvI.
Pri glasovanju o razrešnici Uprava Boža Jašoviča, ki je konec lanskega leta sicer podal nepreklicni odstop s položaja, razrešnice niso dobili niti David Benedek, Marko Jazbec, Robert Kleindienst in Claude Deroos ter Guy Snoeks iz vrst belgijske KBC, slednji je tej bil še najbližje z 36 % podporo, ostali člani iz Slovenije pa so dobili le 4,5 do 18 % podporo za svoje delo v preteklem letu.
Nadzorniki NLB prevzemajo objektivno odgovornost za tekoče rezultate, ne pa tudi za slabitve
Dr. Rasto Ovin je v imenu NS NLB na vprašanje Rajka Stankovića odgovoril, da je NS objektivno odgovoren za tekoče rezultate in da so se trudili, da bi trende obrnili in prepričan je, da bi bila izguba še večja, če oni nebi tako dobro delali. Za slabitve, ki so posledica preteklega obdobja pa se ne čutijo odgovorne. Očitno je to prepričalo lastnike in NS je po enourni prekinitvi le dobil razrešnico za preteklo delo.
Do novih 61 milijonov evrov z izdajo skoraj 1,49 milijona novih delnic
Skupščina Nove Ljubljanske banke (NLB) je potrdila, da banka poveča kapital za 61 milijonov evrov z izdajo skoraj 1,49 milijona novih delnic po ceni 41 evrov. Sprva je bilo predvideno, da se bo z izdajo delnic zbralo 130 milijonov evrov, cena pa naj bi bila 68,71 evra.
Državni sekretar na ministrstvu za finance Dejan Krušec je na vprašanje Rajka Stankovića o razlogih za znižanje cene odgovoril, da je to delno rezultat cenitve banke, delno pa gre tudi za upoštevanje določil Evropske komisije. V imenu države je o dokapitalizaciji na skupščini sicer glasovala vlada sama. V banki pa poteka skrbni pregled, ki ga izvaja družba Delotte revizija.
Država bo zagotovila 320 milijonov evrov
V drugem koraku pa bo NLB izdala za 320 milijonov evrov hibridnih instrumentov Co Co, ki jih bo vplačala država. Gre torej za hibridno posojilo države banki. Sprva je bilo predvideno, da bo NLB izdala za 380 milijonov evrov teh instrumentov.
Hibridni instrumenti Co Co oziroma pogojno zamenljive obveznice predstavljajo vmesno obliko med dolžniškim in lastniškim kapitalom in se pod določenimi pogoji - če denimo količnik Core Tier 1 pade pod sedem odstotkov - pretvorijo v lastniški kapital.
Namesto KBC, svoj lastniški delež okrepila Republika Slovenija
Lastniki in vodstvo banke bi morali v dveh dneh izpeljati vse potrebne postopke in transakcije. Pričakovati je, da bo država za vplačilo obveznic najverjetneje porabila del državnih vlog, ki jih ima v banki. KBC pa naj bi s kapitalskim vložkom okrepila svoj lastniški delež v banki, a tega ni storila domnevno zaradi nasprotovanja regulatorja v EU. Tako je svoj položaj okrepila Republika Slovenija preko paradaržavnih skladov KAD in SOD.
S tokratno dokapitalizacijo se bo po besedah predsednika uprave banke zagotovilo, da bo NLB izpolnila zahteve regulatorjev, čeprav o natančnih številkah ni želel govoriti. Skupaj z aktivnostmi, ki jih bo za sprostitev kapitala izvajala banka sama, naj bi količnik vseeno presegel zahteve regulatorjev.
NLB mora kot slovenska sistemska banka do konca meseca izpolniti zahteve Banke Slovenije in Evropske bančne agencije ter količnik Core Tier 1 s trenutne ravni malenkost pod šestimi odstotki dvigniti na vsaj devet odstotkov. Že do konca leta naj bi banka namreč za normalno poslovanje potrebovala več sredstev, za dodatni kapital pa naj bi se država, ki ima sicer trenutno v banki 45,62-odstotni delež, skušala dogovoriti z zasebnimi vlagatelji.
Zamenjava kompletnega Nadzornega sveta NLB
Lastniki so poleg tega odpoklicali dosedanje nadzornike največje slovenske banke. Potem ko je Stojan Petrič odstopil že januarja, so delničarji odpoklicali še dosedanjega prvega nadzornika Marka Simonetija, Rasta Ovina, Andreja Baričiča, Jurija Detička, Igorja Mastena, Antona Macuha in Borisa Škapina.
Imena novih nadzornikov so bila neznanka vse do zadnjega trenutka, saj je o njih vlada odločala šele danes. Pred glasovanjem o teh imenih je Rajko Stanković želel zagotovilo od formalnega predlagatelja KBC, da vsi nadzorniki izpolnjujejo zakonske pogoje po ZGD-1 in Zakonu o bančništvu in da predstavijo vsaj kaj so po izobrazbi in kaj trenutno delajo. Namesto tega pa je dobil le suhoparni odgovor predstavnice MF, da vse izpolnjujejo. Zakaj MF oz država ne zmore ob tako pomembni zamenjavi na čelu največje sistemske banke o kandidatih pripraviti vsaj tri do štiri stavke, pa je že vprašanje za predsednika Vlade RS oz. pristojnega resornega ministra.Za nove nadzornike NLB je skupščina na predlog vlade imenovala Janka Medjo, Stephana Wilckeja, Klemna Vidica, Saša Cunderja, Mira Germa, Mirana Pleterskega in Albina Hojnika. Namesto Petriča je imenovala Matjaža Schrolla.
Gorenjska banka ima nove nadzornike, dobička ne bo delila - Društvo MDS napovedalo izpodbojne tožbe
Pooblaščenca Društva Mali delničarji Slovenije Rajko Stanković in Grega Tekavec sta na današnji skupščini zastopala 10.939 glasov malih delničarjev, kar je na skupščini predstavljalo 4,34 % prisotnega kapitala na skupščini. V imenu pooblastiteljev je Društvo MDS vložilo nasprotni predlog glede delitve dobička in sicer da se za dividendo nameni tretjina bilančnega dobička, kar bi znašalo 1,60 EUR na posamezno delnico (kar je še vedno manj kot 4 % osnovnega kapitala družbe – ki ga predvideva določilo 399. člena ZGD-1). Ker skupščina ni sprejela predlaganega nasprotnega predloga, sta pooblaščenca Društva MDS, v imenu pooblastiteljev, najavila izpodbijanje sklepa skladno z določbo 399. člena ZGD-1.
Brdo pri Kranju, 12. junij 2012
Delničarji banke, kljub dobičku brez dividend, Društvo MDS v imenu pooblastiteljev napovedalo izpodbijanje sklepa
Skupščina se je seznanila tudi z letnim poročilom, banka je minulo leto zaključila z 1,7 milijona evrov dobička pred obdavčitvijo in se tako uvrstila med osem slovenskih bank s pozitivnim poslovnim izidom. Njena bilančna vsota je znašala 1,9 milijarde evrov, količnik kapitalske ustreznosti pa se je gibal med 13 in 15 odstotki.. Knjigovodska cena 1 delnice na dan 31.12.2011 znaša 1.021 EUR.
Bilančni dobiček banke, ki vključuje preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let in čisti dobiček lanskega leta po uporabi zakonske rezerve, je znašal 1,46 milijona evrov. . V imenu pooblastiteljev je Društvo MDS vložilo nasprotni predlog glede delitve dobička in sicer da se za dividendo nameni tretjina bilančnega dobička, kar bi znašalo 1,60 EUR na posamezno delnico (kar je še vedno manj kot 4 % osnovnega kapitala družbe – ki ga predvideva določilo 399. člena ZGD-1). Ker skupščina ni sprejela predlaganega nasprotnega predloga, sta pooblaščenca Društva MDS, v imenu pooblastiteljev, najavila izpodbijanje sklepa skladno z določbo 399. člena ZGD-1.
Uprava in Nadzorni svet pa sta dobila razrešnico za preteklo delo v letu 2011.
Mali delničarji brez predstavnika v nadzornem svetu Gorenjske banke, MDS izpodbija sklep
Društvo MDS poziva k preložitvi jutrišnje ustanovne seje NS Mercatorja vsaj za 7 dni
Rajko Stanković - predsednik Društva MDS poziva novoizvoljene člane nadzornega sveta PS Mercator, da prvo sejo prestavijo in rešijo nekaj predhodnih vprašanj, ki so povezana z novoizvoljenim članom g. Zdenkom Podlesnikom, sicer predsednikom NS Finetol, d.d.
Drugi, prav tako nezanemarljiv razlog pa je tudi dejstvo, da je Društvo MDS v torek 03.04.2012 vložilo in v petek 06.04.2012 dopolnilo izpodbojno tožbo, s katero zahteva ničnost oz. razveljavitev skupščinskega sklepa o razrešitvi sedanjega NS in imenovanju novih članov NS. V petek 06.04.2011 pa je Društvo MDS vložilo tudi zahtevo za začasno prekinitev vpisa novih nadzornikov, zaradi rešitve predhodnega vprašanja iz izpodbojne tožbe.
Ljubljana, 09. april 2012
Zdenko Podlesnik naj odstopi ali vsaj zamrzne članstvo v NS Mercator
Ker o Finetolu ne delničarji ne zainteresirana javnost nimajo več finančnih podatkov od 01.08.2011 dalje, ko so na skupščini delničarjev umaknili delnice Finetola z organiziranega trga, je ključnega pomena, da to izvemo še pred sejo NS Mercatorja v novi sestavi. V javnosti se je večkrat špekuliralo, da je osnovni kapital Finetola negativen in je družba na robu stečaja, kar pod velik vprašaj daje tudi nadaljnje morebitne posledice zaradi članstva g. Zdenka Podlesnika v NS Mercator.
Glede na dejstvo, da nam niso znani »skrbno varovani finančni podatki o Finetolu« in morebitni dogovori z bankami upnicami, obstaja velika verjetnost, da je le-ta že morda insolventen. Tako je samo še vprašanje časa, kdaj bo to priznal in sporočil, ali so mu banke sploh pripravljene reprogramirati zapadle dolgove ali pristati na kakršnokoli prisilno poravnavo. Zato pozivamo, naj Zdenko Podlesnik do javne objave finančnega stanja Finetola zamrzne svoje članstvo v NS Mercator, sicer bi se lahko PS Mercator znašel v hudih težavah pri javnih naročilih v prihodnjih dveh letih, prav zaradi novele Zakona o javnem naročanju.
Novela Zakona o javnem naročanju, ki je bila sprejeta lani marca, med drugim vsebuje določilo, da mora naročnik iz postopka javnega naročanja izločiti kandidata oz. ponudnika, ki ima v poslovodstvu nekoga, ki je bil »kadar koli v dveh letih pred iztekom roka za oddajo ponudb v postopku javnega naročanja nadzornik subjekta, nad katerim je bil začet stečajni postopek, postopek prisilne poravnave ali postopek prisilnega prenehanja«.
Vložena izpodbojna tožba in zahteva za začasno zadržanje vpisa novih nadzornikov
Poziv Društva MDS k odstopu spornih članov novo izvoljenega NS Mercator
V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) pozivamo Skupino Pivovarno Laško, Unicredit banko Slovenije in NFD skupino, da v dobrobit vseh deležnikov družbe PS Mercator, d.d. razmislijo o tem, da iz novoizvoljenega nadzornega sveta odstopijo vsi, ki imajo kakršni koli konflikt interesov, ali pa se v preteklosti pri svojem delu niso izkazali v vlogah nadzornikov ali upravljavcev.
Ljubljana, 04. april 2012
Manjkajoče člane se lahko določi preko sodišča ali na prvi naslednji skupščini
Morda lahko razmislijo o začasnem imenovanju manjkajočih članov NS preko sodišča, ali pa se počaka do izvolitve na prvi naslednji skupščini. Pri tem pozivamo vse, ki ta trenutek imajo glasovalno moč, da naj nova struktura nadzornega sveta Mercatorja bolj odraža dejansko sestavo delniške strukture Mercatorja in pluralnost mnenj v njej. S tako potezo bi dokazali, da dejansko niso hoteli prevzeti 'oblasti' v Mercatorju in da želijo, da se ena največjih družb v Republiki Sloveniji razvija naprej skladno z željami lastnikov.
Društvo MDS morebitni prodaji ne nasprotuje
Naj ponovno poudarimo, da v Društvu MDS ne nasprotujemo morebitni prodaji, a pri tem je potrebno imeti 'tresočo roko' pri izbiri kupca, zlasti zaradi posebnega položaja, ki ga Mercator ima v smislu enega največjih zaposlovalcev delovne sile neposredno in posredno enega od glavnih odjemalcev slovenskih kmetov in živilsko predelovalne industrije.
Morebitni novi lastnik naj bo sposoben plačati prevzem z vzdržnimi viri financiranja
Prevzem Mercatorja s strani Skupine Pivovarne Laško in Unicredit banke Slovenije - Ali bo UVK končno preveril nedovoljeno koncentracijo?
Na današnji skupščini družbe Mercator, d.d. smo bili priča več kot očitnemu usklajenemu delovanju Skupine Pivovarne Laško, Skupine Unicredit Banke Slovenije skupaj z fidiuciranim računom Splitske banke ter NFD skupine, ki skupaj predstavljajo 42,982 % osnovnega kapitala. Njihovo usklajeno delovanje se je najbolj jasno pokazalo pri odpoklicu in imenovanju novega Nadzornega sveta (NS), kjer je Skupina Pivovarna Laško imenovala 3 predstavnike (dr. Mateja Lahovnika, Marjeto Zevnik in Mirjam Hočevar), NFD skupina enega predstavnika (Zdenka Podlesnika, ki je svoje sposobnosti že pokazal z 'uspešnim delom' v Muri in v Finetolu kot predsednik NS), ter Unicredit Banka Slovenije dva predstavnika (Borisa Galića iz Hrvaške in Roka Rozmana prokurista v Sloveniji). Zaradi usklajenega delovanja, brez prevzemne namere več kot 4,51 % osnovnega kapitala, kar je predstavljalo več kot 82 % glasovalnih pravic na skupščini Mercatorja, je Rajko Stanković napovedal izpodbijanje sklepa o imenovanju NS.
Ljubljana, 30. marec 2012
Usklajeni delničarji na 18. skupščini delničarjev Mercatorja
| ZŠ | Delnic | Delež v % | Naziv oz. imetnik | Država |
| 1 | 464390 | 12,333% | PIVOVARNA UNION D.D. | SVN |
| 3 | 317498 | 8,432% | PIVOVARNA LAŠKO, d.d. | SVN |
| 10 | 96952 | 2,575% | RADENSKA, d.d. RADENCI | SVN |
| 4 | 301437 | 8,006% | UNICREDIT BANKA SLOVENIJA d.d. | SVN |
| 5 | 253967 | 6,745% | SOCIETE GENERALE-SPLITSKA BANKA D.D. - FID | HRV |
| 5 | 38301 | 1,017% | SOCIETE GENERALE-SPLITSKA BANKA D.D. - FID | HRV |
| 12 | 75360 | 2,001% | HYPO BANK D.D. | SVN |
| 14 | 42840 | 1,138% | NFD 1, delniški podsklad | SVN |
| 19 | 27692 | 0,735% | NFD HOLDING d.d. | SVN |
| 1618437 | 42,982% | osnovnega kapitala PS Mercator | ||
| 1842778 | 87,826% | Glasovalne pravice glede na delež na skupščini prisotnega osnovnega kapitala |
6 EUR bruto dividende za posamezno delnico
Medtem ko bi po predlogu uprave bilančni dobiček za lani v višini 28,8 milijona evrov uporabili na način, da za dividende namenijo 16,9 milijona evrov oz. 4,50 EUR bruto na delnico, pa so družbe iz skupine Pivovarna Laško predlagale, da se izplača dividenda v višini šest evrov bruto na delnico. Delničarji so s 97 odstotki navzočih glasov nasprotni predlog Laščanov, skladno s katerim gre 22,6 milijona evrov za izplačilo dividend, preostanek pa ostane nerazporejen, tudi podprli.
Za ogled posnetka RTV SLO1 (oddaja Dnevnik ob 13.00) pritisni TUKAJ ali na sliko.
Predsednik uprave Mercatorja, Žiga Debeljak je glede dviga dividend po skupščini novinarjem dejal, da dividenda v višini šestih evrov bruto pomeni petodstotno donosnost na trenutno ceno delnice. "Tak sklep je jasen znak, da tako kot mi tudi delničarji zaupajo v finančno trdnost in uspešno poslovanje Mercatorja," je dejal Debeljak in dodal, da je Mercator takšne dividende tudi sposoben izplačati.
Razrešnica Upravi in NS vendar brez pooblastila za povečanje kapitala
Uprava in nadzorni svet sta za svoje delo v letu 2011 prejela razrešnico, pri čemer so za razrešnico nadzornikom glasovali skoraj vsi navzoči delničarji, za razrešnico upravi pa 68,6 odstotka navzočih. Debeljak je izrazil zadovoljstvo nad podeljeno razrešnico, ker so lastniki kljub drugačnim pogledom na lastniške zadeve s tem pokazali, da cenijo delo uprave.
Uprava Mercatorja, ob predlogu o uporabi bilančnega dobička, tudi ni uspela s predlogom o spremembi statuta, po katerih bi uprava s soglasjem nadzornikov dobila pooblastilo za povečanje osnovnega kapitala z odobrenim kapitalom - gre sicer za instrument v primeru večjih strateških povezav, ki ga je imel Mercator v minulih letih. Za izglasovanje takšnega sklepa bi bila potrebna tričetrtinska večina glasov, za pa je glasovalo le 9,3 odstotka delničarjev.Izredna revizija po predlogu Unicredit banke zaradi prevzemne namere
Intervju s predsednikom Društva MDS, Rajkom Stankovićem v časniku Večer
Verniki so zaupali lastninske certifikate Krekovim skladom in ob tem cerkev napačno enačili z državo, meni Rajko Stanković, predsednik MDS
V obdobju, ko mali delničarji v marsikaterem slovenskem podjetju doživljajo vedno bolj grenko izkušnjo delničarstva, smo se z Rajkom Stankovićem, predsednikom društva Mali delničarji Slovenije (MDS), pogovarjali o delovanju njihovega društva in o njihovih najbolj odmevnih akcijah v elektrodistribucijskih podjetjih, Vzajemni, holdingih Zvon, Savi, Merkurju, Perutnini Ptuj in številnih drugih primerih.
Čemu so društva malih delničarjev namenjena?
"Na področju delničarstva sem pričel delati 10. junija 2006 v društvu VZMD, vse do 12. marca 2009, ko sva se s predsednikom VZMD, Kristjanom Verbičem, zaradi različnih pogledov na delovanje društva in predstavljanja interesov malih delničarjev razšla. V MDS, ki smo ga ustanovili aprila 2009, smo vedno poiskali nekoga, ki je delničar v določenem podjetju, da je poleg lastnih nesebično branil interese drugih malih delničarjev. Vedno smo skušali najti nekoga, ki je užival zaupanje večjih delničarjev bodisi (nekdanjih) zaposlenih.
Z lastnim zbiranjem pooblastil se letno udeležimo 45 do 50 skupščin, imamo 21-odstoten izplen vrnjenih pooblastil za zastopanje na skupščinah, kjer v povprečju zastopamo dva (2 %) odstotka osnovnega kapitala in dobre tri (3 %) odstotke glasovalnih pravic.
Nastopamo tudi kot pooblaščenci v podjetjih, kot so Petrol, Gorenje, Pivovarna Laško, Mercator, kjer organizirano zbirajo pooblastila. Lani smo med temi družbami najboljši rezultat imeli na Gorenju, kjer smo zastopali 12,37 odstotka delničarjev, saj smo dobili pooblastilo podjetja Philipa Sluiterja (Home Products Europe), ki je 6,73-odstotni lastnik.
Pri lastnih zbiranjih pooblastil bi izpostavil, da smo na lanski skupščini Krke zastopali 5,5 odstotka delničarjev, leto prej, ko se v zbiranje pooblastil ni vključila Krkina uprava, pa slabih 10 odstotkov. Že dve leti zapored smo največji zastopniki malih delničarjev v Žitu, kjer imamo na skupščini od 26- do 28-odstotno zastopanost kapitala in v obeh letih smo z nasprotnim predlogom uspeli z zvišanjem dividende, z nadzornikom žal ne. V zadnjem letu smo se aktivno vključili v zgodbo obeh cerkvenih' holdingov Zvon in tudi tu dosegli od 6- do 10-odstotno skupščinsko zastopanost."
Mačehovska država v elektropodjetjih
